SiolNET. Trendi Zdravje
5,17

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Razbijamo mite o cepljenju: kaj je res in kaj ne?

5,17

termometer

Cepljenje
Nekatera cepljenja v otroštvu ne zagotavljajo dosmrtne imunosti in jih je treba v odrasli dobi ponoviti. Foto: Getty Images

Cepljenje. Beseda, ki vsakič znova razdvoji slovensko javnost. Vedno se bodo našli goreči nasprotniki cepljenja in njegovi strastni zagovorniki. A ne glede na to, kakšno je vaše mnenje, tukaj je nekaj dejstev o cepivih in cepljenjih, ki jih morda niste poznali ali pa ste jih zmotno imeli za resnične oziroma napačne.

#1: Če sem bil kot otrok cepljen po rednem programu cepljenja, sem varen pred otroškimi boleznimi za vse življenje

Drži.

Nekatere otroške bolezni so resda takšne, da ko jih enkrat ali prebolimo ali smo cepljeni proti njim, naš organizem razvije dosmrtno imunost. Kar pomeni, da te bolezni ne bomo nikoli več prebolevali. Takšne so na primer ošpice, proti katerim se že dolga desetletja otroke cepi po programu obveznega cepljenja. Ali pa vodene koze (znane tudi pod imenom norice), ki jih na neki točki prebolimo vsi, večinoma že v otroških letih, in proti katerim se ne cepimo.

A na drugi strani so bolezni, ki jih lahko prebolevamo večkrat. In cepivo, ki nas ščiti pred njimi, se čez čas razkroji, protiteles v našem organizmu več ni, zato potrebujemo tako imenovane poživitvene odmerke cepiva. In to ne le v mladosti, ko nas še cepijo po redni shemi cepljenja, temveč tudi pozneje, v odrasli dobi. Česar pa marsikdo ne ve. Takšni bolezni sta na primer tetanus in oslovski kašelj.

gripa cepljenje bolezen Novice Novosti pri cepljenju v letošnjem letu

"Pri cepivu proti davici, tetanusu in oslovskem kašlju gre za tako imenovano kombinirano in mrtvo cepivo. Otrok prejme tri odmerke tega cepiva v prvem letu življenja, pa potem še enega po dopolnjenem prvem letu, nato še v osnovni in srednji šoli. Proti tem boleznim namreč naš organizem ne razvije trajne imunosti – ne po cepljenju ne po naravno preboleni okužbi," pojasnjuje asistent Zoran Simonović, dr. med. spec. z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki se ukvarja z nalezljivimi boleznimi.

In tako se v odrasli dobi priporoča vsakih deset let poživitveno cepljenje z omenjenim kombiniranim cepivom. Oziroma bi bilo zaželeno še vsaj enkrat v odrasli dobi ponoviti cepljenje. Vendar je za zdaj še samoplačniško, zavarovalnica tega ne krije.

Od letošnjega leta je cepljenje proti oslovskemu kašlju za nosečnice brezplačno. Od letošnjega leta je cepljenje proti oslovskemu kašlju za nosečnice brezplačno. Foto: Getty Images

#2: Nosečnice bi se morale znova cepiti proti oslovskemu kašlju

Drži.

Namen tega cepljenja v času nosečnosti pa je zaščititi novorojenčka proti oslovskemu kašlju v tistih prvih tednih pred prvim rednim cepljenjem. Sicer ne gre za novost, kar nekaj let že obstaja priporočilo, da nosečnice čim prej po 24. tednu cepijo proti oslovskemu kašlju. A novost leta 2019 je ta, da je zdaj to cepljenje za nosečnice brezplačno, plača ga zavarovalnica, ne več nosečnica sama.

Pa vendar še vedno marsikatera nosečnica za to ni slišala. In ne govorimo le o ženskah, ki so trenutno v veselem pričakovanju. Celo nekatere mamice, ki so v zadnjih nekaj letih večkrat rodile, s tem niso seznanjene. Pa vendar gre za priporočilo, ki že nekaj let velja tudi v drugih evropskih državah.

cepljenje, cepivo Novice Rak materničnega vratu: Smiselno je tudi cepljenje dečkov #video

Prva, ki je uvedla to priporočilo oziroma cepljenje med nosečnostjo, je bila Velika Britanija, in sicer leta 2012, pozneje pa postopoma še preostale evropske države. Tako naj bi tudi naši ginekologi vsako nosečnico že več let opomnili, da bi se bilo priporočljivo cepiti proti oslovskemu kašlju. Namen je namreč, da še nerojeni otrok prek posteljice in pozneje prek materinega mleka prejme protitelesa, ki ga bodo pred omenjeno boleznijo ščitila do prvega rednega cepljenja, ki se izvede tri mesece po rojstvu," razlaga Zoran Simonović.

In ker traja nekaj tednov, da organizem proizvede dovolj veliko količino protiteles, se torej priporoča cepljenje čim prej po 24. tednu nosečnosti. Če bi se nosečnica cepila nekaj dni pred porodom, njen imunski sistem ne bi imel časa proizvesti dovolj protiteles in ta prek posteljice ne bi prešla na plod.

#3: Cepljenje med nosečnostjo je nevarno za plod

Tega nikakor ni mogoče posploševati, saj je treba poznati nekaj osnovnih razlik med cepivi. Glavna je ta, da ločimo med mrtvimi oziroma inaktiviranimi cepivi, ki ne vsebujejo živih mikroorganizmov (virusov), in živimi cepivi, ki vsebujejo žive mikroorganizme.

Ko gre za cepljenje nosečnic, sta smiselni in varni predvsem dve cepljenji: proti že omenjenemu oslovskemu kašlji in proti gripi. V obeh primerih gre za mrtvi cepivi, ki ne vsebujeta živih antigenov in ne povzročata bolezni. Zato je strah, da bi cepljenje škodilo nosečnici ali njenemu še nerojenemu otroku, v teh dveh primerih odveč. "Mrtvo oziroma inaktivirano cepivo je dokazano varno tako za bodočo mamico kot za plod. Medtem ko smo, če bi bilo treba nosečnico cepiti z živimi cepivi, zelo previdni. To je namreč načeloma kontraindicirano," pove sogovornik.

Raziskave dokazujejo, da cepljenje proti več boleznim hkrati ne pomeni preobremenitve za organizem. Raziskave dokazujejo, da cepljenje proti več boleznim hkrati ne pomeni preobremenitve za organizem. Foto: Getty Images

#4: Če sem cepljen proti ošpicam, sem 100-odstotno zaščiten

Ne drži.

A vseeno je možnost, da bo nekdo, ki je prejel potrebna dva odmerka cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (spet gre za kombinirano cepivo) zbolel, zelo majhna. Poleg tega v tem primeru okužba poteka z manj hudimi simptomi kot v primeru neprecepljenosti.

"Dva odmerka cepiva, ki smo ju prejeli v otroštvu, načeloma pri večini ljudi zadostujeta za dolgotrajno ustrezno zaščito. Po dveh odmerkih je zaščita 97-odstotna, kar sicer pomeni, da nekdo, ki je ustrezno cepljen, lahko zboli za eno od omenjenih nalezljivih bolezni. A to je tako majhen odstotek oziroma tako majhna možnost, gre za tako majhen delež ljudi, da ne bi bilo smiselno uvajati rutinskega obnavljanja tega cepljenja," na vprašanje, ali bi bilo smiselno v odrasli dobi ponavljati tudi cepljenje proti ošpicam, ki so zadnja leta zaradi upadanja precepljenosti povsod po Evropi znova na pohodu, odgovori sogovornik.

gripa cepljenje bolezen Novice Najmanj cepljenju zaupajo v Franciji, Slovenija blizu svetovnega povprečja

#5: Preveč cepiv lahko povzroči škodo organizmu

Ne drži.

Ta trditev ni resnična, kajti cepiva ne delujejo na takšen način kot zdravila, zatrjujejo strokovnjaki. "S cepivom ne moremo doseči predoziranja, ker ne gre za kopičenje sestavin v organizmu, ampak za spodbujanje imunskega odgovora. Tako da z vsakim ponovnim cepljenjem znova spodbujamo imunski odgovor," pomisleke o tako imenovanem predoziranju, kot rečemo, razblinja Simonović.

#6: Cepljenj proti različnim boleznim ne smemo opravljati hkrati

Ta trditev je deloma resnična, deloma pa ne. Spet je namreč pomembno, katera cepiva bi zdravnik apliciral pacientu hkrati. Sogovornik pove:

Zdravstvena skupnost si je enotna in obstaja res ogromno raziskav, ki dokazujejo, da cepljenje proti več boleznim hkrati ne pomeni preobremenitve, hkrati pa se ob tem ne pojavi večje tveganje za neželene učinke posamičnega cepiva.

Sploh v primeru, ko gre za mrtva cepiva (ki torej ne vsebujejo živih mikroorganizmov). Ali za istočasno apliciranje živega in mrtvega cepiva.

"Ob enem obisku pediatra, v enem terminu, bi lahko teoretično opravili številna hkratna cepljenja. In to načeloma tudi delamo," dodaja in hkrati pove, da je previdnost oziroma razmik med cepljenji vendarle na mestu, ko gre za oslabljena živa cepiva. V tem primeru iz previdnosti pediatri raje naredijo enomesečni premor med posameznim cepljenjem.

Proti klopnemu meningoencefalitisu se lahko cepite vse leto. Proti klopnemu meningoencefalitisu se lahko cepite vse leto. Foto: Getty Images

#7: Cepljenje proti klopom se lahko opravi kadar koli v letu

Drži.

Pa čeprav ste morda v preteklih letih slišali, da se smete proti klopom cepiti samo pozimi, ko vas ta ne more ugrizniti. "Nobenih znanstvenih dokazov ni, da bi v primeru ugriza okuženega klopa med procesom cepljenja okužba pri posamezniku to povzročilo težji potek bolezni. Zato se lahko cepimo kadar koli v letu, tudi spomladi in poleti, ko so klopi že aktivni. Je pa vseeno predvsem pri tistih, ki se proti klopnemu meningoencefalitisu cepijo prvič, smiselno cepljenje začeti pozimi," svetuje Simonović.

Odpornost namreč naš imunski sistem razvije šele nekaj tednov po prejetem drugem odmerku cepiva. Torej boste ravno do pomladi, ko postanejo klopi spet aktivni, primerno zaščiteni. Če pa se lotite cepljenja spomladi ali poleti, to sezono najverjetneje ne boste dovolj hitro razvili imunosti, saj med prvim in drugim odmerkom cepiva mine mesec dni. Sogovornik tako še pojasnjuje:

Če bi vas torej ugriznil okužen klop in bi dobili simptome klopnega meningoencefalitisa, to ni odziv na cepivo, tudi ne drži, da cepivo ne deluje. Zboleli ste namreč zaradi vboda okuženega klopa, ker telo po prvih dveh odmerkih potrebuje še nekaj časa, da razvije zaščito.

cepljenje Novice Poglejte, kdo je upravičen do brezplačnega cepljenja proti klopom #video

#8: Klopni meningitis majhni otroci prebolijo v lažji obliki, zato cepljenje takoj po prvem letu ni potrebno

Drži.

Praksa namreč kaže, da je potek klopnega meningoencefalitisa pri otrocih praviloma veliko blažji kot pri odraslih in starejših. Velikokrat okužbo prebolijo celo brez očitnih kliničnih znakov. Seveda pa to ni nujno, obstajajo izjeme.

"Tveganje za zaplete je torej veliko manjše pri majhnih otrocih, vsekakor pa ne izključeno. S tega vidika je cepljenje po prvem letu vseeno priporočljivo, sploh ker gre za varno, mrtvo cepivo. Torej ne vidim razloga za odlašanje zaradi strahu pred stranskimi učinki. Sploh če živite blizu gozda oziroma se veliko zadržujete v naravi," pove Simonović.

Precepljenost v Sloveniji je spet boljša kot pred nekaj leti. Precepljenost v Sloveniji je spet boljša kot pred nekaj leti. Foto: Getty Images

#9: Precepljenost v Sloveniji je še vedno slaba

Ne drži.

Strokovnjaki z veseljem povedo, da se stvari znova obračajo na bolje. "V Sloveniji smo za zdaj še vedno zadovoljni z deležem staršev, ki se odločajo za cepljenje, čeprav smo v zadnjih petih letih opažali postopno upadanje deleža precepljenosti. Ampak se je ta trend v preteklem letu nekako ustavil. Zdaj se spet obračamo v pravo smer, trenutno kot država dosegamo nekaj manj kot 95 odstotkov precepljenosti. 95-odstotne precepljenosti, na primer pri ošpicah, pa si želimo, ker nam ta pomeni kolektivno imunost," pogovor sklene sogovornik.

Komentarji

54

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • Cene / 30.07.2019. ob 19:14 +6 - 3

    Ali se cepiš ali si pa cepec.

    +6 - 3
  • jherin / 31.07.2019. ob 11:38 +2 0

    še ena propaganda farmacevtskih lobijev ... DRŽI

    +2 0
  • Iure / 01.08.2019. ob 22:04 0 0

    Dr. Sladjana Velkov: “Cepljenje je najbolj nevaren zdravstveni poseg v zgodovini klasične medicine.”

    0 0
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin