Pozorno preberite oznake na živilih

Pomembno je, da vemo, kaj vsebujejo živila, ki jih vsakodnevno kupujemo v trgovinah. Proizvajalci na embalažo napišejo marsikaj, da bi pritegnili našo pozornost in nas prepričali v nakup. Pri tem pa pogosto pretiravajo ali celo zavajajo potrošnike. Prehranske in zdravstvene trditve ne smejo zbujati občutka, da lahko izdelek nadomesti obisk pri zdravniku ali da lahko neko živilo nadomesti uravnoteženo prehrano. Čokolada, "bogata z mlekom", seveda ne nadomesti kozarca mleka in sadna rezina, ki vsebuje "50 odstotkov manj maščobe", še vedno vsebuje 15 g maščobe na 100 gramov živila, kar je precej več, kot je primerno za zdravo prehrano. Kaj sploh pomenijo posamezne trditve, zapisane na živilih, si lahko preberete v zloženki Veš, kaj ješ?, ki jo je izdala Zveza potrošnikov Slovenije.

Razlaga pojmov Prehranska trditev je zapis na embalaži ali vsebina oglaševalskega sporočila, ki govori o lastnosti živila ali njegovi sestavi, na primer o energijski vrednosti, beljakovinah, maščobi … Če je živilo opremljeno s prehransko trditvijo, mora biti na embalaži tudi njegova hranilna vrednost. Zdravstvena trditev pripisuje živilu neko zdravilno sposobnost, na primer, da zmanjšuje holesterol, pomaga pri prebavi, da je dobro za srce itd. Takšne trditve so v Sloveniji prepovedane z zakonom.

Nikar naj vas ne zavedejo Splošne prehrambene in zdravstvene trditve, ki ponujajo zdravje kar povprek, so vprašljive in zavajajoče. Kar je dobro in zdravo za enega, je za nekoga drugega morda neprimerno, saj manjša količina nečesa, kar je zdravju neprijazno, lahko pomeni po drugi strani več sladkorja, maščobe ali soli v istem izdelku.

Poglejmo nekaj primerov. - Sadni musli z napisom "Zdravo življenje" vsebuje kar 17,4 gramov sladkorja na 100 gramov živila. - "0 % holesterola" je zavajajoča trditev na čokoladnem izdelku, ki vsebuje kar 10,8 % sladkorja in 5,2 % maščob. Poleg tega krvni holesterol ni neposredno odvisen od vsebnosti holesterola v hrani. Nanj bistveno bolj vpliva dnevni vnos maščobe, nasičenih maščobnih kislin in številni drugi dejavniki. - Pijača z napisom "pomaranča, breskev in kalcij" obeta veliko sadja, v resnici pa vsebuje le 10 % sadnega deleža. - Pijača z okusom jabolka je videti kot voda, a vsebuje 4,5 gramov sladkorja na 100 ml. Pri 1,5 litra popite takšne "vode" na dan zaužijemo več kot 60 gramov sladkorja.

Otroci so priljubljena ciljna publika Posebej sporno je oglaševanje in nagovarjanje otrok k nakupu presladkih, preslanih in premastnih izdelkov, ki jih proizvajalci predstavljajo kot "zdravo hrano" ali "zdrav obrok". Tako živilo na primer vsebuje ustrezno količino sladkorja, obenem pa povsem neustrezno količino maščobe, zato ga ne moremo predstavljati kot zdravega. Neustrezna živila namreč prispevajo k neuravnoteženi prehrani, zdravstvenim težavam in debelosti. Kosmiči in sladki prigrizki, ki otroke nagovarjajo tudi z liki iz risank in filmov, večkrat vsebujejo precej več sladkorja kot je priporočljivo za uravnoteženo prehrano. Na njihovi embalaži pa lahko preberemo, da je to "najboljše za otroka" ali "prva izbira mamic", kar so gotovo zavajajoče trditve.

Trditve brez primerjav "Manj kalorij", "dodani vitamini in Q10", "več sadja", "manj maščobe", "omega 3" so trditve, ki nas puščajo negotove, saj ne vemo, s čim bi lahko primerjali tisto "manj" ali "več". Zato trditve na živilih ne smejo biti dvoumne in nejasne, ne smejo zavajati in pri potrošniku spodbujati slabih prehranjevalnih navad. Pri nakupu zato vedno preberite vse podatke o živilu, ki jih najdete na deklaracijski nalepki, in se zavedajte, da pri skrbi za svoje zdravje previdnost ni nikoli odveč.

Vir: Brošura o označevanju živil Zveze potrošnikov Slovenije.