Nedelja, 4. 8. 2019, 16.40
5 let, 4 mesece
Svetovni teden dojenja
Otrok pri dveh letih je zrel, da se poslovi od dojenja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,36
7
Letošnji svetovni teden dojenja ima vodilo "Opolnomočimo starše, omogočimo dojenje". Cilj je nosečnice in novopečene mamice opremiti s kar največ napotki, da jim bo dojenje uspešno steklo. Prvi dnevi in tedni so lahko precejšen izziv, številne mamice pa zaradi nezaupanja vase in dvomov prehitro obupajo. A po drugi strani nekatere pri dojenju vztrajajo še dolgo proti tretjemu letu, pa čeprav so otroci s psihološkega in imunskega vidika pri dveh letih zreli, da se od dojenja poslovijo.
Številne mamice zmotno mislijo, da je dojenje nekaj preprostega. Svojega novorojenčka le pristaviš k prsim in on začne veselo piti. In če mleko ne priteče že takoj prvi dan po porodu, bo zagotovo prišel tisti tako imenovani naval mleka čez tri ali pet dni, kot učijo priročniki in šole za starše.
A številne ženske bi znale iz lastnih izkušenj povedati, da v praksi velikokrat nikakor ni tako. Že res, da imajo nekatere to srečo, da imajo že nemudoma dovolj mleka, da imajo ravno prav velike bradavice, da jih otroček lepo sprejme v usta in sesa, da jih ne presenetijo krvaveče in razbolele bradavice ali mastitis – boleče vnetje tkiv v dojki, ki pogosto zahteva antibiotično zdravljenje.
A veliko je tudi takšnih mamic, ki jim je dojenje velik izziv in se morajo celo več tednov truditi, si mleko črpati in pri nekaterih obrokih otroku celo dodati adaptirano mleko, preden dojenje steče.
Spet druge imajo ogromno mleka, a tako imenovanega zaspanega dojenčka, ki v naročju mamice, namesto da bi pridno sesal in praznil dojki, lepo zaspi, mleko pa začne v prsih zastajati in nastane mastitis. Ali pa obratno – ker zaspanček ne sesa dovolj, ne nastaja dovolj mleka in ga začne primanjkovati.
Težava so lahko še krvaveče ali pa nadvse boleče bradavice. Pa premajhne bradavice, ki jih otročku nikakor ne uspe dobro prijeti z majhnimi usti in sesati.
Dojenje je lahko pravzaprav prava mala znanost, ki zahteva kar nekaj potrpljenja in mirnosti ter zaupanja vase, ki pa ga sploh ženske, ki so prvič mamice, še ne premorejo dovolj, da bi pri dojenju vztrajale. Tako so nekatere prepričane, da tega ne zmorejo, da je njihov otroček sestradan in da ne bo dobival na teži, zato pa prehitro obupajo in posežejo po adaptiranem mleku.
Pediatrinja in svetovalka za dojenje prim. Andreja Tekauc Golob iz Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenja, ki je hkrati predsednica Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja Slovenije pri Unicefu Slovenija, pove, da se nanjo in na njene kolegice obrača vedno več mamic. Sama dnevno svetuje od trem do petim mamicam:
Najpogostejše težave so vzpostavljanje dojenja, uskladitve z otrokom, prepoznavanje otrokovih potreb, občutek pomanjkanja mleka (ki pa ni realen), uporaba različnih zdravil ob dojenju, uvajanje goste hrane ob dojenju, vprašanje, kako dolgo dojiti, dojenje dvojčkov.
"Opolnomočimo starše, omogočimo dojenje"
Cilj letošnjega tedna dojenja z vodilom "Opolnomočimo starše, omogočimo dojenje" je tako bodoče mamice opremiti s čim več koristnimi nasveti, pišejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (s kratico NIJZ): "Želimo opozoriti, kako pomembno je dobro informiranje bodočih staršev in staršev dojenčkov o laktaciji in dojenju, obenem pa zagotoviti kar najboljšo podporo in pomoč, da dojenje dobro (s)teče."
Dobra novica, ki so jo dale nedavne raziskave pri nas (natančneje študija HRASAT iz leta 2016), je sicer ta, da velika večina mater v Sloveniji svoje dojenčke doji, a nekateri vidiki dojenja še niso skladni s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije, še opozarja NIJZ: "V Sloveniji je namreč obdobje izključnega dojenja razmeroma kratko, kar je povezano na primer z dvomom matere o kakovosti in količini lastnega mleka in s skrbjo, ali njen otrok dobi dovolj hrane. Ženske povedo, da so jim po porodu pri dojenju najbolj v pomoč že izkušene matere, na primer prijateljice, druge otročnice v sobi po porodu, njihove matere, tudi priročniki ter revije z nasveti. Matere pravijo tudi, da pozneje največ koristnih nasvetov o dohranjevanju izvedo od prijateljic, iz priročnikov, revij in z medmrežja."
Pri težavah se lahko obrnete na ustrezno izobražene svetovalke
Dandanes imajo mamice, ki si želijo dojiti, na voljo kar nekaj ustrezno izobraženih svetovalk za dojenje, ki trenutno delujejo v dveh društvih. Njihov namen je spodbuditi dojenje in ponuditi podporo in pomoč vsem mamicam, ki si želijo dojiti, pa se srečujejo s kakšnimi težavami. Prav tako so patronažne sestre, ki v prvih tednih obiskujejo mamico na domu, odlično podkovane z uporabnimi nasveti in pripravljene pomagati, enako pediatri in njihove medicinske sestre.
Svetovalka Andreja Tekauc Golob pa opozarja, da je vendarle potrebne nekaj previdnosti, ko mamice iščejo pomoč: "Žal se v našem prostoru pojavljajo tudi samozvane 'svetovalke', ki nimajo ustrezne izobrazbe. Ustrezno izobrazbo imamo namreč le tako imenovane svetovalke IBCLC. Pri težavah z dojenjem so namreč tako kot povsod v medicini potrebni ustrezno znanje, anamneza, pregled in diagnostika ter ustrezno zdravljenje."
Je "sprejemljivo" dojiti otroka, starega dve leti in več?
Medtem ko nekatere mame prehitro obupajo, spet druge zelo dolgo vztrajajo pri dojenju. Celo tako dolgo, da so v javnosti deležne nenavadnih pogledov, ko k njim priteče njihov malček in si sam postreže z mlekom. Ali pa jih prijateljice tu in tam pobarajo, ali se jim to, da dojijo svojega že precej velikega otroka, ki je že vso gosto hrano in veselo teka naokrog z vrstniki, zdi z psihološkega in razvojnega vidika "normalno".
Kdaj je torej smiselno začeti otroka odvajati od dojenja, saj je to opravilo svoje poslanstvo in ni več potrebno? Svetovalka za dojenje prim. Andreja Tekauc Golob pojasnjuje:
Otrok naj se ob gosti hrani doji do starosti dveh let. Nekje med drugim in tretjim letom pa je ustrezen čas za odstavljanje, saj se je otrok šele takrat pripravljen oddaljiti od matere in pokaže željo za igro z vrstniki. Meja dve leti je postavljena ob upoštevanju njegovega psihološkega razvoja in razvoja imunskega sistema.
A odstavljanja od dojenja se je treba lotiti sporazumno ter z občutkom. "Čuteča mati dobro ve, kdaj je otrok na to pripravljen. Dečki se sicer dojijo dlje kot deklice," še pove sogovornica.
7