Najučinkovitejša zaščita pred klopi je preventivno cepljenje

S toplejšim vremenom se poveča tudi verjetnost okužbe s klopnim meningoencefalitisom (KME), to je virusnim obolenjem osrednjega živčevja. Število prijavljenih primerov iz leta v leto niha, tako jih je bilo po preliminarnih podatkih najmanj prijavljenih lani 102 primera oziroma pet na sto tisoč prebivalcev, največ pa leta 2006, ko je bilo 373 prijavljenih primerov, to je 18 na sto tisoč prebivalcev.

V povprečju je letno prijavljenih približno 250 primerov bolezni, je na današnji novinarski konferenci povedala Marta Grgič Vitek iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Ob tem je dodala, da je bilo v zadnjih desetih letih več kot 50 odstotkov primerov prijavljenih v juliju in avgustu ter več kot 90 odstotkov od junija do novembra.

Bolezni so izpostavljeni posamezniki, ki se največ zadržujejo v naravi Med devetimi zdravstvenimi regijami so tri najbolj ogrožene regije: - Gorenjska, - Koroška - in Osrednjeslovenska.

Po spolu je po njenih besedah vedno nekaj več okuženih moških, okoli 60 odstotkov, najvišja obolevnost pa je v starostni skupini od 55 do 64 let. Bolezni pa so izpostavljeni zlasti posamezniki, ki se največ zadržujejo v naravi.

Bolezen lahko pri petih odstotkih obolelih prinese ohromelost in pri enem odstotku celo smrt Klopni meningoencefalitis je, kot že rečeno, bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa in po besedah Franca Strleta, predstojnika Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana poteka v dveh fazah.

1. faza se običajno začne od sedem do 14 dni po vbodu klopa. Pojavijo se: - utrujenost, slabo počutje, - slabost v mišicah, - vročina in - glavobol.

2. faza sledi po nekajdnevnem izboljšanju, od treh dni do treh tednov. Potem nastopijo: - visoka temperatura, - močni glavoboli, - slabost in bruhanje, - nastopi lahko nezavest ali - pri enem odstotku obolelih celo smrt.

Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot na primer glavobole, manjšo sposobnost koncentracije ali ohromitve. Te pri približno petih odstotkih obolelih.

Prva dva odmerka cepiva je najbolje opraviti v februarju oziroma marcu Ker klopni meningoencefalitis lahko pusti resne posledice, strokovnjaki vsako leto opozarjajo na pomen pravočasne zaščite s cepljenjem, čeprav se za omenjen ukrep po njihovem mnenju še vedno odloča premalo ljudi.

Kot je pokazala raziskava iz leta 2007, je en odmerek cepiva prejelo okoli 12 odstotkov prebivalcev, redno pa se po njenih besedah na podlagi podatkov poročil o izvajanju cepljenja za leto 2013 cepi 7,3 odstotka prebivalcev. Uporaba cepiva sicer narašča, vendar je še vedno majhna.

Okužimo se lahko tudi z uživanjem nepasteriziranega mleka oziroma mlečnih izdelkov Okužbo KME se lahko zanesljivo potrdi le z mikrobiološkimi metodami, saj so po besedah Tatjane Avšič Županc iz Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani klinični znaki bolezni pogosto nezadostni za postavitev diagnoze.

Ob tem je poudarila, da je pomembno vedeti, ali se je bolnik zadrževal na območju, kjer je KME endemičen in če se spominja vboda klopa. Prav tako pomemben podatek je, če je užival nepasterizirano mleko oziroma mlečne izdelke.

"V Sloveniji smo leta 2012 prvič dokazali izbruh okužbe z virusom klopnega meningoencefalitisa, ki je bila posledica zaužitja surovega kozjega mleka. Okužene so bile štiri osebe, pri treh osebah so se klinični znaki akutne vročinske bolezni razvili že po dveh dneh od zaužitja.