SiolNET. Trendi Zdravje
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Melanom: Sami se lahko zaščitimo le z izogibanjem soncu

2

termometer

"Melanom narašča najhitreje med vsemi raki človeškega telesa in je edini kožni rak, ki se pogosto konča smrtno, če ga pustimo, da malce preveč zraste."

Ta rak, nam pojasni Igor Bartenjev, specialist dermatovenerolog, namreč zelo hitro metastazira oziroma zaseva. Pri drugih vrstah kožnega raka je drugače. Bazalnocelični karcinom, na primer, praktično nikoli ne bo zaseval, ploščatocelični karcinom prav tako malokrat, melanom pa lahko že, ko doseže globino milimetra ali dveh, kjer so krvne in limfne žile, kar mu omogoči, da celice zelo hitro odpotujejo drugam."

Pojavnost melanoma zadnja desetletja povsod po svetu hitro narašča. Število na novo odkritih melanomov se podvoji na od šest do deset let, še pojasni sogovornik in poudari, da si v ta namen Slovenski dermatologi skupaj z evropskimi kolegi trudijo čim bolj povečati pomen preventive in zgodnjega odkrivanja melanomov. Zato letos v Sloveniji ne bomo obeležili le Evropskega dneva melanoma (Euromelanoma day), ki poteka pod vodstvom Evropske akademije za dermatologijo in venerologijo (EADV), temveč kar teden boja proti melanomu, ki se je začel 9. in bo potekal do 16. maja. V tem času bodo med drugim slovenski dermatologi prostovoljci organizirano brezplačno pregledali policiste, zlasti tiste, ki so veliko na prostem.

Dermatologi vztrajno izpostavljate škodljivo plat sončnih žarkov, čeprav ti ljudem na splošno dvigajo razpoloženje, koristni pa so tudi za tvorbo vitamina D.

Dermatologi opozarjamo pred škodljivimi vplivi ultravijoličnih (UV) žarkov na kožo, saj so ti žarki za kožo agresor. Ultravijolično valovanje je namreč elektromagnetno valovanje, ki deluje na jedra celic (posebej na jedrne kisline), ki jih poškoduje, nato se začnejo tvoriti prosti radikali, nastane oksidativni stres, ki povzroča poškodbe celic, celične spremembe, njihovo staranje in tudi celično smrt.

Kako delujejo posamezna sredstva za zaščito pred sončnimi žarki?

Sredstvo za zaščito pred soncem, torej kreme, geli, losjon ali razpršila, so lahko fizikalna, to so tista, ki vsebujejo snovi, ki delujejo kot zrcalca, ta pa sevanje odbijajo, na primer cinkov oksid in titanov dioksid, ali kemična oziroma tista, ki absorbirajo ultravijolično sevanje. Sredstvom za zaščito pred soncem pa so dodane tudi snovi, ki delujejo na proste radikale, ki jih povzroča UV-sevanje.

Dobra zaščita pred soncem so seveda tudi ustrezna oblačila, pokrivala in očala, najbolj zdrava zaščita pa je seveda izogibanje soncu.

Kakšna so tveganja, da se zaradi prevelike izpostavljenosti soncu razvije maligni melanom?

Med glavne dejavnike tveganja za razvoj melanoma prištevamo poleg genske dispozicije še pigmentne nevuse, ultravijolično sevanje in tip polti. Ob tem naj povem, da so geni, ki določajo možnosti za razvoj melanoma, sorodni tistim za razvoj karcinoma trebušne slinavke, so pravzaprav sestrski geni. Tiste družine torej, ki so bolj nagnjene k melanomom, so nagnjene tudi k raku trebušne slinavke in obratno.

Prav tako so, kot že rečeno, večjemu tveganju izpostavljeni ljudje, ki imajo številna pigmentna znamenja, še posebej, če jih imajo veliko, in tisti, ki imajo posebna znamenja, ki jim pravimo displastični ali atipični nevusi. Melanom se lahko razvije tudi iz velikih, prirojenih oziroma kongenitalnih nevusov, pa tudi pri ljudeh, ki jih sonce hitro opeče in nikoli oziroma slabo porjavijo. Običajno so takšni pegasti, svetlopolti in rdečelasi ljudje.

In ne nazadnje pri razvoju melanoma igrajo pomembno vlogo tudi sončni žarki, tako UVA in UVB. Dermatologi pred njimi vztrajno svarimo zlasti zato, ker so edini dejavnik, na katerega lahko s svojim ravnanjem vplivamo. Na genetiko, na primer, žal ne moremo.

Zakaj ta rak tako strmo narašča?

Melanom narašča zaradi več dejavnikov, povsem z gotovostjo pa ni mogoče odgovoriti na to vprašanje. Določeno vlogo igrata sodoben življenjski slog in standard, saj so potovanja oziroma migracije prebivalstva v tople kraje precej bolj dosegljive. Tako se je zgodilo, da recimo Finci ali Škoti živijo blizu ekvatorja, kar jim genetsko sicer ne ustreza. Škoda, ki jo sonce povzroči njim v primerjavi z domačini, je bistveno večja. Prav tako je pomemben dejavnik tudi daljša življenjska doba, raka pa je več v starosti, zagotovo pa ne gre pozabiti, da se je izboljšala tudi diagnostika in tako danes odkrijemo veliko povsem začetnih melanomov, ki bi jih včasih prezrli ali pa ocenili za navadna znamenja.

Kakšna je v Sloveniji smrtnost za to obliko raka?

V razvitih državah je ozaveščenost o melanomu zelo velika, zato je smrtnost nizka. V naših ambulantah je med pacienti 30 odstotkov tistih, ki pridejo na preventivne preglede, zato melanom odkrivamo mnogo hitreje kot smo ga pred 30 leti.

Sicer pa v Sloveniji melanom dobi okoli 800 ljudi letno, za njim pa jih umre manj kot deset odstotkov.

Kdaj moramo svoje znamenje pokazati zdravniku?

Redne kontrole priporočamo ogroženim skupinam prebivalstva, torej tistim, ki imajo na koži več kot 50 melanocitnih nevusov ali znamenj, tistim, ki imajo vsaj eno atipično pigmentno znamenje, in tistim, ki so imeli melanom oziroma so ga imeli njihovi krvni sorodniki.

Nekdo, ki ima na koži veliko znamenj, bo na začetku težko opazil novo raščo, ker je melanom v začetni fazi podoben vsem drugim znamenjem. Prav tako se je treba zavedati, da je tudi pri ljudeh, ki imajo veliko znamenj, bolj verjetno, da se bo melanom pojavil na novo, kot pa, da bi se že neko obstoječe znamenje spremenilo.

Če se razvijejo iz že obstoječih znamenj, pa imajo te spremembe neke značilnosti in so nam lahko v pomoč tako imenovani kriteriji ABCDE:

• A (asimetry): znamenje je nepravilne oziroma asimetrične oblike,

• B (border): znamenje je neostro, nepravilno ali policiklično omejeno,

• C (colour): znamenje je nehomogeno obarvano, vsebuje več barv, vsaj na enem mestu je običajno črno,

• D (diameter): premer pigmentnega tumorja je večji od šest milimetrov,

• E (evolution): znamenje se spreminja, lahko po barvi, velikosti ali pa se je na nekaterih delih dvignilo nad raven preostale kože.

Naj še povem, da je pigmentno znamenje običajno leta in leta nespremenjeno, melanom pa ne. Ta se bo spreminjal, vendar ne čez noč.

Se v starosti poviša tveganje za melanom?

Da. Koža ima imunske oziroma obrambne mehanizme in nekaj teh nam je položenih v zibelko, to so, kot sem že omenil, na primer temna polt, koža brez znamenj itd. Toda z leti imunski sistem nekoliko slabi, s čimer se viša tveganje za razvoj melanoma. Čeprav se melanom pojavlja v vseh starostnih skupinah, se vendarle večinoma pojavi po 50. oziroma 60. letu starosti. Vendar pa naj ob tem tudi povem, da so melanomi, ki se pojavljajo pri starejši generaciji, praviloma manj agresivni.

Kako poteka zdravljenje melanoma? Najbrž večinoma kirurško?

Zdravljenje melanoma je praviloma kirurško. V Sloveniji imamo zelo dobro izdelano doktrino, kjer sodelujemo onkologi, dermatologi in plastični kirurgi, zato so uspehi zdravljenja popolnoma primerljivi z drugimi razvitimi evropskimi državami.

Sicer pa melanom, ko ga odkrijemo, izrežemo. Če je debel manj kot milimeter, je z ustreznim izrezom zdravljenje končano, kadar pa je debelejši, damo pregledati najbližjo bezgavko, da se prepričamo, da v njej ni nobenih zasevkov melanoma. Tovrsten preizkus naredimo že ob najmanjši možnosti zasevka. Če zasevke odkrijemo, potem se odločimo tudi za določeno vrsto kemoterapije in biološka zdravila, ki pa melanoma ponavadi ne pozdravijo, temveč le izboljšajo preživetje in kakovost življenja.

Kakšna je možnost, da se melanom ponovi oziroma se naredi nov?

Če se bolezen vrne, je prognoza zelo slaba, saj pomeni, da je melanom že naredil zasevke, čeprav smo ga izrezali. Sicer pa je pri ljudeh, ki so enkrat že imeli melanom, večje tveganje za nov, primarni kožni melanom.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin