Kakšne obraze ima lahko depresija?

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) depresija prizadene približno 350 milijonov ljudi po svetu in v najslabšem primeru lahko vodi v samomor, zaradi katerega vsako leto umre približno milijon ljudi.

Huda depresivna motnja prizadene dvakrat več žensk kot moških Hudo depresivno motnjo naj bi imelo približno 4,7 odstotka ljudi , čeprav se njena pogostnost lahko od države do države zelo razlikuje. Prizadene dvakrat več žensk kot moških, najpogostejša pa je v starostnem obdobju med 25. in 44. letom.

Huda depresivna motnja je resna razpoloženjska motnja, ki vpliva na človekovo vsakodnevno življenje, saj vpliva na splošno razpoloženje in energijo človeka oziroma njegovo nezmožnost občutenja radosti oziroma veselja do česarkoli ali kogarkoli. Da jo lahko diagnosticirajo, mora takšno razpoloženje trajati vsaj 14 dni.

Poleg tega osebe s hudo depresivno motnjo prav tako nimajo apetita, so običajno skrajno utrujene, preveč spijo ali pa so nespeče, imajo občutek nevrednosti ali pretiran občutek krivde, kakor tudi zmanjšano sposobnost razmišljanja in koncentracije. So tudi neodločne in imajo samomorilne misli.

Distimična motnja je "trdovratna" oblika depresije Distimična motnja oziroma vztrajna depresivna motnja, ki v ZDA prizadene od tri do šest odstotkov ljudi, je motnja razpoloženja, ki jo lahko diagnosticiramo, če simptome depresije odrasla oseba doživlja vsaj dve leti, otroci in mladostniki pa vsaj leto dni.

Huda depresivna motnja lahko preide v distimično motnjo, med to pa se lahko pojavijo epizode hude depresivne motnje.

Omenjena oblika depresije je sicer milejša od hude depresivne motnje, vendar trajnejša. Ti ljudje na splošno doživijo malo ali nič veselja v življenju, ki je večino časa precej turobno. Ženske ta oblika depresije prizadene od dva- do trikrat pogosteje kot moške.

Poporodno depresijo ima vsaka tretja od desetih mamic Poporodna depresija naj bi prizadela približno od deset do 15 odstotkov novih mamic, po podatkih humanitarne organizacije 4Children pa naj bi to stanje izkusila vsaka tretja od desetih mamic. Poporodna depresija se običajno razvije po od štirih do šestih tednih po porodu.

Takšne mamice lahko doživljajo zelo širok spekter simptomov, od pomanjkanja energije, stalne izčrpanosti, tesnobnosti, zaskrbljenosti, strahu, napadov panike, občutkov krivde zaradi slabega počutja ob veselem dogodku, do tega, da jokajo brez razloga.

Veliko žensk po porodu doživi t. i. baby blues oziroma poporodno otožnost, za katero je značilen kratkoročen padec razpoloženja, saj izzveni po nekaj dneh ali tednih. Simptomi, ki običajno niso tako hudi kot pri poporodni depresiji, pa so občutek tesnobnosti in nesposobnosti, da vzpostavi komunikacijo z otrokom, kakor tudi z družino in prijatelji.

Bipolarna motnja ali manična depresija Bipolarna motnja prizadene približno enega na sto ljudi , ki običajno doživljajo eno ali več epizod skrajnih razpoloženj, torej bodisi intenzivno slabega počutja (depresije) bodisi evforije (manije).

Osebe, ki so v maniji, torej evforičnem obdobju, so polne življenjske energije, sreče in moči. Prepričane so, da imajo posebne sposobnosti, zato pogosto nekritično sprejemajo slabe življenjske in poslovne odločitve, zapravljajo denar in drugo premoženje itd. Takšnim vrhuncem običajno sledi padec v depresijo in močna nihanja v razpoloženju imajo lahko hude posledice, saj je tveganje za samomor pri bipolarni motnji večje kot pri drugih oblikah depresije.

Nihanja razpoloženj se pri nekaterih ljudeh izmenjujejo vsakih nekaj dni, drugi pa imajo lahko dolga obdobja brez težave, tako da mnogi od njih lahko obdržijo svoja delovna mesta.

Prilagoditvena motnja z depresivnim razpoloženjem Po ocenah četrte izdaje Diagnostičnega in statističnega priročnika duševnih motenj naj bi imelo prilagoditvene motnje z depresivnim razpoloženjem od pet do 20 odstotkov ambulantnih bolnikov.

Značilno zanjo je, da določene simptome depresije osebe doživijo po stresnih življenjskih situacijah, in sicer po treh mesecih po takšnih dogodkih, kot so na primer težke finančne razmere, zakonski spori ali na primer smrt v družini. Izboljšanje običajno sledi po šestih mesecih od nesrečnih okoliščin, ki so privedle do tovrstnih motenj.

Sezonska motnja razpoloženja je običajna v zimskih mesecih Za omenjeno motnjo razpoloženja je značilno, da posamezniki depresivne epizode doživljajo vsako leto enak čas, običajno v zimskih mesecih, ko je pomanjkanje naravne sončne svetlobe. Dva odstotka Evropejcev iz držav na severu te celine imata hude sezonske motnje razpoloženja.

Poleg običajnih simptomov depresije se pojavita še povečan apetit, zlasti po ogljikovih hidratih, in povečana potreba po spanju. Običajno se ta oblika depresije umakne s prihodom pomladi.

Kako se depresije zdravijo? Običajno je najučinkovitejša kombinacija zdravljenje z zdravili, to je antidepresivi, in psihoterapija, kot je na primer kognitivno-vedenjska terapija.