Kadarkoli shujšate, zmanjšate tveganje za srčno-žilne bolezni

Študija, v katero je bilo vključenih 1.273 moških in žensk, ki so jih spremljali od rojstva, to je marca 1946, je pokazala, da daljša čezmerna telesna teža v odraslosti pomeni tudi večje tveganje za kardiovaskularne težave v poznejših letih življenja, vključno z večjo debelino stene karotidne arterije, povišanim sistoličnim krvnim tlakom in večjim tveganjem za sladkorno bolezen.

Rezultati tudi kažejo, da se pri osebah, ki kadarkoli med odraslo dobo indeks telesne mase (ITM) zmanjšajo za toliko, da preidejo iz skupine debelih v skupino ljudi s čezmerno telesno težo ali iz skupine s čezmerno telesno težo v skupino z normalno težo, zmanjša tveganje za kardiovaskularne bolezni. Omenjeno tveganje se zmanjša, tudi če pozneje ponovno pridobijo telesno težo.

Približno 40 odstotkov Slovencev ima ITM od 25 do 29,9 V Sloveniji se, kot kaže analiza trendov raziskav z naslovom Z zdravjem povezan vedenjski slog 2001–2004–2008–2012, ki jo je opravil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), delež anketirancev z ITM, manjšim od 25, v letih raziskave ne spreminja, zmanjšuje pa se delež čezmerno hranjenih in povečuje delež debelih med odraslimi prebivalci Slovenije, in sicer predvsem na račun porasta debelosti pri moških. "Ugotavljamo visok delež, okoli 40 odstotkov, čezmerno hranjenih, to je ITM od 25 do 29,9, ki se od leta 2001 do leta 2008 ni značilno spremenil, v letu 2012 pa opažamo zmanjšanje deleža čezmerno hranjenih preiskovancev pri obeh spolih. Delež čezmerno hranjenih in debelih je višji v starejši starostni skupini, od 55 do 64 let, višji pa je pri moških," ugotavlja izr. prof. dr. Cirila Hlastan Ribič z NIJZ.

Pojavnost debelosti se je od leta 1980 v več evropskih državah celo potrojila Svetovna zdravstvena organizacija je po njenih besedah že leta 1997 debelost uvrstila med bolezni, v 21. stoletju pa ta predstavlja enega največjih izzivov javnega zdravja v svetu. "Pojavnost debelosti se je od leta 1980 v več evropskih državah celo potrojila in v vseh še vedno raste, posebno med otroki. Debelost tudi v Sloveniji postaja velik javnozdravstveni problem, ki zmanjšuje dolžino in kakovost življenja s pojavom različnih obolenj. Debelost je povezana s povečanim tveganjem za nastanek sladkorne bolezni tipa 2, različnih vrst raka, z nastankom hipertenzije ter boleznimi srca in žilja. Prav tako predstavlja dejavnik tveganja za nastanek jetrnih bolezni, ortopedskih zapletov, dermatoloških sprememb, nevroloških in hormonskih motenj ter psihosocialnih posledic."

Debelost povzroči od deset do 13 odstotkov smrti v različnih območjih evropske regije Zaradi debelosti in bolezni, ki jih ta lahko povzroči, se po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije porabi od dva do osem odstotkov sredstev zdravstvenega sistema. Po besedah Hlastan Ribičeve debelost povzroči od deset do 13 odstotkov smrti v različnih območjih evropske regije. "Čezmerna hranjenost in debelost naraščata v vseh evropskih državah. Na podlagi rezultatov različnih raziskav v različnih časovnih obdobjih ugotavljamo, da imajo zelo visok delež debelih ljudi v Veliki Britaniji, Litvi, Latviji, Grčiji, na Madžarskem, Poljskem, Malti in Hrvaškem."

Debelost je najbolj razširjena med revnimi in slabše izobraženimi Po mnenju Hlastan Ribičeve je glavni vzrok debelosti in čezmerne hranjenosti neravnovesje med energijskim vnosom in porabo. "Povečuje se vnos energijsko goste hrane, ki je bogata z maščobami, s soljo, sladkorji ter osiromašena z vitamini, minerali in drugimi esencialnimi snovmi. Hkrati opažamo zmanjšano telesno dejavnost zaradi sedeče narave dela, spremenjenih oblik prevoza in večje urbanizacije. Spremembe v prehranskih vzorcih in telesni dejavnosti so pogosto posledica okoljskih in socialnih sprememb, povezanih z razvojem in pomanjkanjem podpornih politik na področju zdravja, kmetijstva, transporta, urbanega načrtovanja, okolja, predelave hrane, distribucije, trženja in izobraževanja. V povezavi z debelostjo je močno prisoten socialno-ekonomski vidik, o čemer poročajo številne evropske države. Največ debelosti je prav med revnimi in slabše izobraženimi. Socialno-ekonomske neenakosti v povezavi z debelostjo se kažejo v različnih prehranjevalnih navadah med družbenimi sloji in drugih tveganih vedenjih, na primer telesni nedejavnosti, kar največkrat vodi tudi do neenakosti v zdravju," še pojasni Hlastan Ribičeva.