Izogibajte se hrani, ki zasvoji

Zadnje raziskave o zasvojenosti s hrano in njenimi sestavinami, ki so jih objavili v reviji American Journal of Clinical Nutriton, kažejo, da smo ljudje precej hitro zasvojeni z nekaterimi sestavinami hrane in tako z jedmi, ki jih vsebujejo.

Raziskava, ki je vključevala različne preizkuse na ljudeh, je odkrila tudi, da je lahko odvisnost od hrane skoraj enako močna kot tista od nikotina, kar pomeni, da je lahko človekova volja velikokrat premalo močna, da bi se posameznik uprl skušnjavi.

Raziskavo so opravili na 20 moških s čezmerno telesno težo, ti so pili dve različni vrsti mlečnih šejkov z enakim okusom, enako količino kalorij in sladkorja. Razlika je bila samo v tem, da je bil eden od šejkov hitro, drugi pa za telo težje prebavljiv. Z magnetno resonanco so strokovnjaki nato opazovali človeške možgane in spremljali njihove aktivnosti štiri ure po zaužitju napitka.

Rezultati magnetne resonance so pokazali, da so moški po zaužitju težje prebavljivega šejka kazali podobno vedenje kot možgani odvisnikov ali zasvojencev z igrami na srečo. "Rafinirani in predelani ogljikovi hidrati imajo visoko zmožnost zasvojitve telesa," je prepričan vodilni mož raziskave David Ludwig, ki trdi, da je bela hrana, torej bel kruh in bel sladkor, na slabem glasu samo zaradi predelanih ogljikovih hidratov.

In katera hrana vas še lahko zasvoji?

Mastna hrana povzroča amplitude rasti in padanja v možganih, kot jih povzročita stres ali nenadzorovano delovanje hormonov. Prav zato se vedno znova vračamo k takšni hrani, saj si podzavestno želimo, da bi nas njen učinek spodbudil.

Umetna sladila so sicer dobrodošla pri številnih dietah in za sladkorne bolnike, a šala o zasvojenosti z dietičnimi pijačami je resnična. Francoski raziskovalci so testne živali zasvojili s kokainom. Ko so jim pozneje ponudili kokain in saharin obenem, so vse živali izbrale drugega.

Preslana hrana je škodljiva za številne naše organe. Miši, hranjene s popolnoma neslano hrano, so imele veliko bolje razvite možgane in daljšo življenjsko dobo kot tiste, ki so uživale normalno slano hrano. Pri tem pa velja omeniti, da večina Evropejcev uporablja pri kuhanju dvakrat več soli, kot bi bilo sploh potrebno.