Bolj umazani otroci so bolj zdravi

Zdravil za vneto kožo je že toliko, da bomo sčasoma gotovo našli nekaj, kar nam bo učinkovito pomagalo dlje časa. Ko to zdravilo ne bo več učinkovalo, bomo posegli po drugem. Obstaja namreč kar sedem vrst hormonskih zdravil, ki jih dermatologi lahko predpisujejo v različnih koncentracijah in kombinacijah, poleg tega uporabljajo tudi sistemska zdravila, to so tablete in zdravila v žilo. Med zdravljenjem kožnih vnetij, najbolj pogost je atopijski dermatitis, bomo po detektivsko iskali vzroke za požar pod našo kožo in se učili zmanjševati posledice, ki jih povzročamo z vnosom škodljivih alergenov. Kot pravi naši sogovornica, predstojnica dermatološke klinike pri UKC Ljubljana, prim. asist. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., so kortikosteroidne kreme, ki se jih pacienti tako bojijo, po krivici na tako slabem glasu. Svoje težave raje zaupajmo dermatologu, kot pa da se "samozdravimo" z zeliščnimi pripravki, saj si z njimi lahko nakopljemo dodatne težave.

Najbolj pogosto kožno vnetje, atopijski dermatitis, ima še eno ime, in sicer nevrodermitis. Zakaj ima to zoprno predpono "nevro-", da se zdi, kot da gre bolj za obolenje živcev in ne kože? Včasih so menili, da imajo atopijski dermatitis oziroma nevrodermitis ljudje, ki so zelo napeti, potem pa smo ugotovili, da imajo ljudje z atopijskim dermatitisom suho kožo, ki jih srbi, in so napeti zaradi tega srbeža. Vzrok bolezni torej niso živci, ampak ravno obratno. Nagnjenost k atopijskemu dermatitisu podedujemo. Ta bolezen je ena od alergijskih bolezni, za katere pa vemo, da jih je vedno več.

Katere so glavne značilnosti te bolezni? Odvisno, kdaj se pojavi. Klinična slika se razlikuje od tega, ali se pojavi pri dojenčku, malčku ali pri odraslem. Pojavi se suha koža. Naša koža je zgrajena kot zidaki in malta. Ta malta pri atopijskem dermatitisu ne drži tako, kot bi morala. Koža izgublja veliko vlage in zato zelo srbi. Glavna težava, ki jo imajo bolniki, pa je ravno to srbenje. Koža je na določenih mestih pordela in suha. Če je to dolgotrajno in v kombinaciji s srbežem, pa se na koži v večjem številu naselijo tudi bakterije in glivice, ki jih imamo normalno na koži. To lahko povzroča še dodatne težave. Pri dojenčkih se pojavljajo spremembe na licih ali pa imajo močnejše temence, kar je lahko napovedni znak, da bo imel nekdo pozneje atopijski dermatitis. Pri večjih otrocih se lahko pojavljajo spremembe na vratu in okrog oči, pri nekoliko večjih in pri odraslih pa v pregibih in na zapestjih.

Kaj se zgodi, če tega vnetja ne zdravimo? Lahko nastanejo sekundarne okužbe.

Ali ljudje s suho kožo nujno razvijejo tudi atopijski dermatitis? Ni nujno. Suha koža se lahko odraža na več načinov. Ta se pojavi že s staranjem, tudi suha koža na golenih je nekaj povsem običajnega.

Ko dobimo hormonsko zdravilo, moramo biti zelo pazljivi. Koliko časa se lahko mažemo s kortikosteroidno kremo? Odvisno, kako močan je ta steroid. Delimo jih v sedem skupin, včasih so poznali štiri skupine steroidov. Odvisno je tudi od tega, kolikokrat na dan se mažemo in kako veliko površino mažemo. Pomembno je tudi, ali mažemo čisti steroid ali je razredčen ter na katerem mestu je izpuščaj. Na nekaterih mestih koža namreč steroide hitreje absorbira. Odvisno je tudi od naše starosti. Ob izbruhu bolezni poskušamo stanje najprej čim prej umiriti. Takrat predpišemo malo močnejši steroid za uporabo dvakrat dnevno, potem pa ga razredčimo ali pa uporabimo blažjega. Če bi mazali kožo vsega telesa večkrat na dan več let, bi lahko povzročili stanjšanje kože ali pa resorpcijo teh steroidov, ampak danes se kaj takega skoraj ne more več zgoditi.

Torej so te kreme po krivici na precej slabem glasu? Ja, zelo po krivici, ker so se včasih uporabljale zelo nenadzorovano, saj se splošni zdravniki niso zavedali, da njihovi pacienti pravzaprav dolgo časa uporabljajo vse te kreme. Nenadzorovano so jih tudi dlje časa nanašali na obraz, kar odsvetujemo. Za bolezni, ki so se včasih zdravile samo s tem, je danes na izbiro toliko drugih terapij, da je dolgotrajne uporabe steroidov pravzaprav zelo malo. Lahko izbiramo med drugimi sistemskimi zdravili in drugimi mazili, ki ne vsebujejo steroidov, tako da danes ni te nevarnosti. Tudi kreme so drugačne.

Ali koža lahko razvije odpornost proti hormonskim mazilom? Proti steroidu bi koža lahko razvila odpornost, tako je vsake toliko časa dobro spremeniti skupino steroidov.

Kako pa lahko vidimo, da se nam je koža dejansko stanjšala? Takšna koža je videti kot cigaretni papir, če jo primemo, se zelo hitro in zelo na drobno naguba.

Kaj pa lahko naredimo, ko to opazimo pri sebi? Negovalna mazila lahko ta proces upočasnijo, saj imajo številne lastnosti zdravilnega mazila. S tem ko mazilo našo kožo oskrbi z vlago in maščobo, jo utrdi in jo lahko tudi pozdravi. Pri bolnikih z atopijskim dermatitisom je negovalno mazilo v resnici neke vrste zdravilo. Mi jim rečemo negovalna mazila, ker ne vsebujejo zdravila proti glivicam, steroidov in antibiotikov. V resnici pa je to zdravilo za našo kožo. Te kreme je potem treba uporabljati čim pogosteje, govorimo pa o medicinski kozmetiki, ki se kupi v lekarni.

Kaj pa izdelki iz domače lekarne, ali so sploh varni in učinkoviti? Dermatologi nismo pravi naslov za tovrstne nasvete. Domače kreme lahko povzročajo težave. Pri domačih pripravkih ni nadzora nad koncentracijo učinkovin. Šentjanževka odreagira na svetlobo in v kombinaciji s soncem lahko naredi več škode kot koristi. Prodajajo negovalne kreme, ki učinkujejo v dveh dneh, za takšne kreme ste lahko prepričani, da imajo notri steroide. Ko so jih nekaj testirali, so jih odkrili, čeprav niso navedeni med sestavinami. V resnici si s takšnimi pripravki lahko naredimo več škode kot koristi. Zdravilna zelišča lahko dodatno škodijo naši koži, zato dermatologi nad vsemi temi rožicami nismo najbolj navdušeni.

Imunomodulatorji so nove kreme, ki spodbujajo imunski sistem. Kdo je upravičen do takšne kreme? To je krema, ki jo uporabljamo tudi kot zamenjavo za steroidne kreme. To je na primer mazilo Protopic. Delujejo v drugačni smeri. Steroidi zavirajo vnetje, imunomodulatorji pa delujejo po drugi poti, da učvrstijo našo kožo. Kadar pride nekdo s hudim vnetjem, mu damo najprej steroid, da vnetje ublažimo, potem pa nadaljujemo z različnimi imunomodulatorji, da dolgotrajno vzdržujemo pridobljeno stanje v kombinaciji z negovalnimi mazili. Včasih lahko že z negovalnimi mazili vzdržujemo to stanje.

Ko s pacienti poskušate najti vzrok za trdovratnost bolezni, morate biti napol detektivi. Ali vedno najdete vzrok? Alergije na določene snovi potencirajo stanje na koži. Eden od prvih diagnostičnih postopkov je odvzem krvi in testiranje na alergene. Kadar se bolnik lahko izogne alergenom in živi tako, kot mu svetujemo, lahko bolezen dobro nadzoruje. Nekaj ljudi ima hujše oblike atopijskega dermatitisa in z negovalnimi ter zdravilnimi mazili nam ne uspe nadzorovati bolezni, takrat dodajamo sistemsko terapijo v obliki tablet in zdravil v žilo. Antihistaminiki zmanjšajo srbež, uporabljamo pa tudi zdravila, ki delujejo na odpornost.

Verjetno velikokrat ne odkrijete ničesar. Alergije odkrijemo v 50 odstotkih, včasih pa testi ne pokažejo ničesar. Bolniki morajo pisati dnevnik prehrane in kje se gibljejo. Tudi kombinacija snovi lahko povzroči težave. Zelo pomembna je tudi vsakodnevna nega. Tekoča, parfumirana in obarvana mila zelo izsušijo kožo. Kopanje in prhanje je nujno z olji, da v koži zadržimo vlago. Bolnik se mora namazati na vlažno kožo, ker tako zadrži vlago v koži. Nositi moramo bombažna oblačila, ne pa sintetičnih in volnenih. V zimskem času moramo vlažiti prostor, ker suh zrak povzroča težave. Spremeniti moramo torej način življenja.

Koliko časa koža potrebuje, da se odzove z vnetjem? Zelo različno. Alergij je več vrst, so take s hitrim učinkom ali s hitrejšim učinkom. Ko nekaj nanesemo na kožo, nastane lokalna sprememba. Kar vdihnemo ali pojemo, se hitro pozna. Morda že po nekaj minutah. Pri atopijskem dermatitisu moramo koži dati nekaj časa, da se odzove, da alergen pride do celic, ki signalizirajo koži, da je telo to snov sprejelo. To je običajno drugi, tretji ali četrti dan. Koža ima omejeno možnost, kako se odzove. Različne spremembe na koži so lahko videti zelo podobno. Zato je nujna kombinacija anamneze, starosti, s čim se je pacient zdravil in kje so spremembe. Tako dobimo odgovor na to, za katero kožno bolezen gre.

Katera živila so največkrat vzrok za bolezen? Odvisno od starostne dobe. Beljak pri dojenčku lahko povzroča težave, mama, ki še doji, prek mleka otroku posreduje alergene, potem so problematični koščičasto sadje, agrumi, mleko, pri vsakem je drugače. Smiselno je voditi dnevnik in v povezavi s tem tudi pisati, kdaj so se pojavile spremembe. Hitro vidiš, kdaj so določene snovi sprožile težave. Bolniki pridejo že z zelo izdelanimi ugotovitvami. Odpovedati se je treba pijačam z mehurčki in picam z morskimi sadeži.

Zdi se, da vedno več ljudi trpi za atopijskim dermatitisom. Ali to opažate tudi kot dermatologinja? Da. Vedno več je tega, ker smo bombardirani z vedno več snovmi v okolju. Ena od teorij je bila, da smo se včasih zelo zgodaj srečali z različnimi alergeni in tako smo postali odporni proti njim. Bolj umazani otroci so bolj zdravi. Danes otroke zavijamo v vato, ne srečajo se s tolikimi alergeni, ne razvijejo obrambe proti njim in zato zbolevamo za alergijami. Vendar obstajajo različne teorije in še nič ni dokazano. Največ hospitalizacij na našem bolnišničnem oddelku imamo ravno zaradi atopijskega dermatitisa, predvsem zato, da starše naučimo pravilne nege. Ob pravilni negi oziroma pravilnem in vztrajnem nanašanju kreme se težave takoj zmanjšajo. Pri kronični bolezni, kar atopijski dermatitis nedvomno je, nam sčasoma pade motivacija za terapijo. Težko se je neprenehoma mazati in se paziti, takrat nam motiviranost pade in se lahko pojavi večji izbruh. Pri odraslih ni toliko hospitalizacij, razen kadar so spremembe po vsem telesu, takrat se odločimo za sistemsko terapijo, ki deluje na imunski sistem.