V Evropi in ZDA je okoli devet milijonov obolelih za atrijsko fibrilacijo, ki je najpogostejša motnja srčnega utripa pri odraslih. Številka pa se nenehno povečuje.
Kot še kažejo podatki Svetovne federacije za srce (World Heart Federation), so bolniki z atrijsko fibrilacijo izpostavljeni od štiri- do petkrat večjemu tveganju, da doživijo možgansko kap, in visokemu tveganju za kardiovaskularnimi zapleti. Omenjenim bolnikom se precej zmanjša tudi kakovost življenja.
Zdravstveni sistemi naj bi imeli za enega tovrstnega bolnika letno okoli tri tisoč evrov stroškov, skupno breme pa le za Evropo znaša okoli 13,5 milijarde evrov.
Kateri so najpogostejši dejavniki tveganja?
Kot najpogostejši dejavnik tveganja za atrijsko fibrilacijo strokovnjaki navajajo staranje prebivalstva oziroma starost, saj se bolezen večinoma pojavlja med starejšimi. Vendar pa obstajajo tudi drugi dejavniki, kot so visok krvni tlak, debelost, bolezni srca in ožilja, čezmerno uživanje alkohola, hipertiroidizem oziroma čezmerno delovanje ščitnice, diabetes in tako dalje.
Kaj je atrijska fibrilacija?
Atrijska fibrilacija je sicer nereden in pogosto hiter srčni utrip, ki povzroča slabo prekrvavitev v telesu. Med atrijsko fibrilacijo se atriji ali preddvori kaotično in neenakomerno krčijo oziroma migetajo ter so neusklajeni s spodnjima prekatoma ali ventrikloma. Zaradi migetanja atrijev lahko zastaja kri, kar posledično lahko vodi do nastajanja strdkov, ki lahko po sistemskem krvnem obtoku odletijo kamorkoli v telesu in povzročijo nevarne zaplete.
Epizode atrijske fibrilacije lahko pridejo in gredo, lahko pa nastane tudi kronična oblika. Atrijska fibrilacija sama običajno ni smrtno nevarna, je pa resno bolezensko stanje, ki včasih zahteva urgentno zdravljenje, saj lahko privede do številnih zapletov.
Simptomi bolezni so razbijanje srca, težave z dihanjem, slabost, omotičnost, šibkost, bolečina v prsih, zmedenost in tako dalje.