Kljub temu da je vegetarijanstvo postalo povsem običajen način prehranjevanja, o njem še vedno krožijo miti, ki mu delajo krivico, zato smo razjasnili pet najbolj pogostih zablod.
Mit številka 1: Človeško telo je narejeno za uživanje mesa.
Pravzaprav nam pogled na človekovo anatomijo govori drugače: ljudje smo narejeni za to, da meso uživamo občasno, ne kot prehrano, ki nam pomaga preživeti. Naš prebavni sistem je zelo podoben prebavnemu sistemu rastlinojedcev in se popolnoma razlikuje od prebavnega trakta zgolj mesojedcev. Poleg tega manj mesa pomeni manj bolezni, kot so rak, obolenja srca in ožilja, povečan pritisk ... Ljudje, ki uživajo manj mesa, so tudi fizično bolj vzdržljivi od mesojedecev, pa naj uživajo meso enkrat tedensko ali pa so vegetarijanci.
Mit številka 2: Vegetarijanci ne uživajo dovolj proteinov.
Proteini so sestavni del vseh celic in našemu telesu služijo tudi kot pogonsko gorivo. Dejstvo je, da rastlinska hrana nudi veliko proteinov: zelenjava jih v povprečju vsebuje okoli 20 %, fižol skoraj 30 %, žitarice več kot 10 %, celo v sadju jih je približno 5 %. Za primerjavo naj omenimo, da jih ima mleko doječe matere 6 %, potrebe odraslega po dnevnem vnosu proteinov pa se gibljejo med 2 in 10 %, ki jih rastline zlahka zadovoljijo. Treba je še dodati, da proteini v mesu niso boljši od rastlinskih proteinov!
Mit številka 3: Ogljikovi hidrati redijo.
To je resnica, vendar se je treba zavedati, da govorimo o predelanih hidratih, ki so nasičeni s kalorijami, to sta predvsem beli sladkor in bela moka, veliko kalorij pa vsebujejo tudi razna olja, meso in mleko. Takšni prehrani se izogibajte in raje posegajte po sadju, ki ima nizko količino sladkorja, to so jagodičevje vseh vrst in poletno sadje (melone, breskve, nektarine, marelice), zimsko sadje (jabolka, hruške, citrusi), ki ima srednjo stopnjo sladkorja. Pazite pri tropskem sadju (ananas, banane, sveže fige) in suhem sadju, ki vsebujeta visoko stopnjo sladkorja.
Mit številka 4: Mleko je pomembno za zdrave kosti.
Če se samo vprašate, od kod dobi krava močne kosti, je povsem jasno, da iz rastlin, samo iz rastlin. Prebivalci Azije in Afrike, ki v odrasli dobi skorajda ne uživajo mleka, imajo normalno razvito okostje, torej je vprašanje, zakaj je v zahodnem svetu, kjer je uživanje mlečnih izdelkov (in mesa) zelo visoko, tako veliko osteoporoze. Odgovor je, da mleko in mlečni izdelki vsebujejo veliko živalskih proteinov, njihov presežek pa prek ledvic iz telesa odstranjuje kalcij. Mleko torej v nasprotju s splošnim prepričanjem v odrasli dobi ne zagotavlja trdnih kosti, ravno nasprotno.
Mit številka 5: Vegetarijanci so bolj zdravi kot mesojedci.
Zagotovila, da nas vegetarijanstvo reši vseh zdravstvenih težav, ni, čeprav jih lahko veliko omili. Takšno pretirano ozko razmišljanje lahko tudi samo vegetarijanstvo naredi nezdravo, sploh če mu sledi le uživanje sadja in zelenjave, ki jima manjka pestrosti, ali uživanje hitre vegetarijanske hrane, kot so vegiburgerji, puranov tofu in podobno. Za zdravo življenje je potrebno uravnoteženo prehranjevanje, ki ne zahteva skrajnosti, ne v smeri vegetarijanstva ne v smeri uživanja mesa.
2
Z vsega sveta so deževala opozorila, da se lahko zgodi najhujše. Zdaj se je.
Scenarij, po katerem Zoran Stevanović postane predsednik Slovenije
Preobrat v sodnem postopku med Dončićem in Anamario Goltes
Veliki Pogačarjev navijač premagal svojega vzornika: Življenjski cilj izpolnjen
