Torek, 2. 6. 2015, 14.46
10 mesecev, 2 tedna
Mali raj za konje s posebnimi potrebami
Na ranču Weter skrbijo za konje, ki zaradi slabih izkušenj potrebujejo vsakodnevno pomoč. Ob najavi je dobrodošel vsak, če želite pomagati, pa se udeležite generalnega čiščenja. Letos barvanja ograj.
Skrb za konje s posebnimi potrebami
O poslanstvu in dejavnostih na ranču Weter smo se pogovarjali z Majo Gregorič. Pravi, da je ranč Weter mali raj za konje. In te postavljajo na prvo mesto. So del Društva za zaščito konj Velenje, natančneje njihova podružnica – Center za konje s posebnimi potrebami.
Na ranču so konji, ki so pri nekdanjih lastnikih utrpeli tako hude in trajne poškodbe, da niso primerni za posvojitev, potrebujejo točno določene pogoje nastanitve, stalen nadzor in pogosto veterinarsko oskrbo. Trenutno je na ranču 21 konj, po prvem oktobru pa bo številka ob spremembi v ranč zaprtega tipa padla pod 15.
Spoznajte Aliso, Trino in Katlo
Alisa je desetletna kobila, nečistokrvna haflingerka. Rešena je bila za božič 2011, dan pred zakolom. Nekaj mesecev je bila privezana med dvema betonskima blokoma, kjer je stala skoraj do trebuha v lastnih iztrebkih. Pod očmi je imela odprte rane, ker so ji v oči stresli pecilni prašek, ki je uničil solzna kanala.
Danes je prijazna in zadovoljna kobilica, njeno bivanje pa je nekoliko omejeno. Nikoli se ne bo smela več pasti, saj je trava zanjo premočna. Alisa zaradi poškodb kopit nikoli ne bo primerna za jahanje ali vprego. V Centru za konje s posebnimi potrebami razveseljuje malo večje otroke in uživa v čiščenju, božanju in dirjanju po maneži. Ponovno zaupa ljudem, posledica trpljenja pa je zelo agresiven odnos do drugih konj ob hranjenju.
Trina je dvoletna žrebica križanka. V društvo je prišla pet ur po rojstvu, saj je njena mama ob porodu umrla. Takoj jo je posvojila islandska kobila Birta, a žrebička je bila že v kritičnem stanju, saj od mame ni dobila prvega mleka, kolostruma, in je bila ob prihodu popolnoma dehidrirana.
Danes je zelo živahna, a bo vse življenje konj s posebnimi potrebami, ker njen imunski sistem ne deluje. Primerna bo za rekreativno jahanje, a le s posvojiteljem, ki se bo zavedal njenih omejitev. Je izredno občutljiva. Potrebuje kakovostno prehrano in stalne vitaminske dodatke ter preparate za dvigovanje imunske odpornosti.
Katlo so na ljubljansko veterinarsko kliniko pripeljali s hudo astmo, bronhitisom, laminitisom, mnogo premajhno težo in diarejo. Po dveh tednih je bila premeščena v Center za konje s posebnimi potrebami. Bilo je zelo hudo, tako da so dvakrat razmišljali o tem, da bi jo uspavali. A Katla se je borila.
Zaradi poškodovanih pljuč Katle ne bo nikoli mogoče jahati. Je pa odličen družabnik na daljših sprehodih po gozdnih in poljskih poteh okrog ranča. Uživa v krtačenju in božanju, spet zaupa ljudem.
Šola jahanja ali druženje s konji
Pred dvema letoma so ranč odprli za zunanje obiskovalce, uvedli šolo jahanja in program druženja otrok s konji, v sklopu tega pa še praznovanje rojstnih dni in poletne tabore. V oskrbi imajo tudi nekaj lastniških konj. Večkrat letno organizirajo različne delavnice in tečaje s področja konjeništva.
Na delavnice najpogosteje pridejo lastniki konj, ki jim za njihove konje ni vseeno, iščejo pot do boljšega odnosa s konjem in znanje na različnih področjih.
Vrnili se bodo k svoji prvotni nalogi
Maja Gregorič pravi, da se je žal pokazalo, da več aktivnosti in dela ne pomeni več pridobljenih sredstev, zato po letošnjem poletju ranč zapirajo za zgoraj naštete aktivnosti in se vračajo k svoji prvotni nalogi – skrb za konje s posebnimi potrebami.
Konjem želijo zagotoviti mir, ki ga potrebujejo. Zaostrili so tudi pogoje za prostovoljce, ki so lahko skrbniki konj.
Prisegajo na naravno konjarstvo
Na ranču Weter prisegajo na metodo Parelli. "Je ena od vej naravnega konjarstva, morda najbolj znana. Naravno konjarstvo ima vedno več privržencev, pa tudi nasprotnikov, ki jim ga ni uspelo spoznati s pravega vidika in so morda videli ali poslušali katerega od slabih posnemovalcev ali samooklicanih strokovnjakov," o metodi pove Maja Gregorič.
Poniji so si lepo opomogli in danes razveseljujejo najmlajše obiskovalce.
"Pri tej metodi se ljudje približajo konju v njegovi "govorici", in ne obratno. Konj namreč že zna vse, kar hočemo od njega. Vsako konj zna hoditi naprej, nazaj, vstran, se ustaviti ali pospešiti v različnih hodih. Na nas je, ali se mu znamo približati, da nas sprejme kot vodjo, in da mu znamo povedati, kaj hočemo od njega."
Zakaj islandski konji?
Katla pred okrevanjem
Na ranču lahko srečate islandske konje. Maja pravi, da ima rada vse konje, a priznava, da tako ljubečega in prisrčnega odnosa ni vzpostavila z nobeno drugo pasmo. Islandski konji so izrazito čredne živali in že 1500 let čista pasma. Če jih izločite iz črede islandcev, izgubijo svojo prvinskost in v duši nekako umrejo.
"Zmotno je mnenje, da so neobčutljivi in zelo trpežni. Večini je naša trava premočna in trpijo za kroničnim laminitisom, zelo pogost je poletni ekcem, ko so konji alergični na pike mrčesa, podnebje, močno sonce, hrano ali celo na sestavo tal, kar se kaže v ranah, po grivi in repu, včasih po celotnem telesu. Takšni konji ne morejo bivati v odprtem hlevu ali na pašnikih."
Kdo lahko obišče ranč?
Vsak, ki se prej najavi na njihov telefon. Včasih je treba nekoliko počakati, ker so kadrovsko precej podhranjeni. Gibanje po ranču in dostop do konj sta brez osebja ranča prepovedana. Donatorji in sponzorji pa imajo vsakodneven dostop na ranč v času, ko je prisotno osebje ranča.
Njihov cilj je, da konjem zagotovijo primerno oskrbo do konca življenja
Trina
Maja pravi, da je človek kriv, da je zdravstveno stanje konj slabo. In sami si ne morejo pomagati. Meni, da konji lahko živijo polno konjsko življenje, so veseli in zadovoljni, le uporabljati jih ne moremo v smislu naše materialne koristi.
"Ljudje še nekako sprejmejo, da imate muco ali psa za ljubljenčka in vam v materialnem smislu predstavljata čisti strošek, pri konjih pa se ta filozofija konča. Konj mora biti koristen. Za jahanje, vleko vozu, vsaj za razplod, če ne za to, pa za meso. Le zakaj bi kdo imel konja, ki predstavlja samo strošek?"
Ljubitelje živali pozivajo k pomoči
Vzdrževanje konj s posebnimi potrebami je povezano z velikimi finančnimi sredstvi. Na ranču Weter upajo, da jim bo uspelo med slovenskimi podjetji in ljubitelji živali najti nekaj donatorjev in posvojiteljev na daljavo, ki bi jim priskočili na pomoč. Financirajo se z lastnimi osebnimi sredstvi in s pomočjo nekaj donatorjev. Trenutno je finančno vsak mesec pokrit le en konj.
Maja Gregorič pa ne govori le o financah. Želi izpostaviti ozaveščanje javnosti. "Če bi ljudje lepo ravnali z živalmi, takšnih primerov ne bi bilo. Vseh živali ne moremo rešiti iz nevzdržnih razmer. Hitrejša rešitev je osveščanje lastnikov, omejevanje razploda in seveda uspešno delovanje inšpekcijskih služb, ki je morda še najšibkejši člen v verigi," še sklene za konec.
Podpornik rubrike Ustvarimo boljši svet je podjetje Lidl Slovenija.
