Dobrodelno proti trgovini z ljudmi

Žal se ob tragičnih usodah ljudi, ki bežijo iz nemogočih življenjskih razmer v svojih domovinah ali pa se doma znajdejo v težavah vedno najdejo zlobneži, ki izkoristijo njihovo nemoč in jih potegnejo v izkoriščevalsko trgovino z ljudmi – to so prisilna prostitucija, prisilno delo ali delovno izkoriščanje otrok in odraslih, prisilno beračenje, otroška prostitucija, prikazovanje fotografij in posnetkov spolne zlorabe otrok (otroška pornografija), prisilne poroke, nelegalne posvojitve, služabništvo, trgovina s človeškimi organi, tkivi in krvjo.

Društvo Ključ – center za boj proti trgovini z ljudmi je v luči opozarjanja na izkoriščevalsko trgovino z ljudmi v ljubljanskem Kinu Šiška pripravilo dobrodelni koncert Drugačna zveza – Ključ, ki je bil brezplačen tako za obiskovalce kot za nastopajoče. Za lažjo izvedo programa – pogostitev nastopajočih – so zbirali donacije, veseli so bili vsega: od vode, sokov do prigrizkov. Vse, kar jim je ostalo, so po koncertu razdelili drugim nevladnim organizacijam v Sloveniji, ki v varne hiše nameščajo žrtve nasilja v družini. Ob vhodih so namestili tudi "drobižnice", kamor so lahko obiskovalci prispevali nekaj denarja. Sredstva so zbirali za reintegracijo žrtev z ljudmi, predvsem za njihovo izobraževanje: za tečaje, učno gradivo ipd.

Polona Kovač, ena od organizatork koncerta, je povedala, da je bil namen dogodka "ob dobri glasbi obeležiti evropski dan boja proti trgovanju z ljudmi ter spregovoriti o tematiki, o kateri se še vedno premalo govori in o kateri ljudje še vedno vedo premalo".

Lidl Slovenija je z donacijo prehrambnih izdelkov poskrbel za lažjo organizacijo koncerta.

Za korak naprej je potreben pogum

Ana Rotar in Boštjan Narat

Koncert sta povezovala Ana Rotar in Boštjan Narat, ki sta se že na začetku zahvalila vsem nastopajočim, saj so vsi "brez pomislekov" nastopili brezplačno. Napovedala sta rdečo nit koncerta, in sicer da vse skupine govorijo o težjih preizkušnjah posameznika, o odločnosti in pogumu, ki sta potrebna, da gre človek po težki preizkušnji naprej.

V društvu Ključ menijo, da je razlogov za to, da so ljudje seznanjeni s to perečo težavo, več. "Eden je dejstvo, da lahko vsak postane žrtev trgovanja z ljudmi. Drugi je, da je lahko vsak, če ne razmišlja, uporabnik storitev, ki jih izvajajo žrtve trgovanja z ljudmi." Opozoriti želijo tudi na to, "da lahko prav vsak opazi izkoriščanje ter ga prijavi na policijo" ali skuša pomagati kako drugače.

Polona Kovač nam je naštela oblike trgovine z ljudmi, te so prisilna prostitucija, prisilno delo ali delovno izkoriščanje otrok in odraslih, prisilno beračenje, otroška prostitucija, prikazovanje fotografij in posnetkov spolne zlorabe otrok (otroška pornografija), prisilne poroke, nelegalne posvojitve, služabništvo, trgovina s človeškimi organi, tkivi in krvjo. Poudarila je, da gre v vseh primerih za "grobo kršenje človekovih pravic".

Proti trgovanju z ljudmi z uporniškimi pesmimi

Kombinatke - s pesmijo v upor

Koncert je začel ženski pevski zbor Kombinat, ki je nastal leta 2008, na dan upora, ko so se dekleta odločila, da bodo prepevala pesmi upora z vsega sveta. Med drugim so zapela tudi pesem Power to the People, ki jo je napisal John Lennon leta 1971. "Power to the People" je bil priljubljen moto v 60. in zgodnjih 70. letih. Govori o moči, ki jo nosimo vsi. Tretja pesem je govorila o svobodi in so jo dekleta posvetila vsem, ki so žrtve trgovine z ljudmi.

Sledil je nastop skupine Bossa de Novo, ki jo opisujejo kot tipičen brazilski glasbeni izraz. Občinstvo so navdušili z baladnim jazzom, zmesjo afrobrazilskih glasbenih tradicij (samba) in cool jazza z zahodne ameriške obale.

Tudi voditelja sta spregovorila o tem, kaj trgovina z ljudmi sploh je. To ni le prostitucija, poudarila sta, da je to prisilna prostitucija. V Sloveniji se je začela v 90. letih, ko so se začeli pojavljati zaposlitveni oglasi, da iščejo profesionalne plesalke z znanjem ukrajinščine in ruščine. Na oder je prišla plesna skupina Plesno mesto, ki je s svojo hip hop točko Soldier Girls želela sporočiti, naj ples ostane le ples – v čisti obliki plesa.

Žrtev trgovine z ljudmi niso le tujci

Vijolica – kako se izogniti pastem trgovine z ljudmi

Opozoriti so želeli na predsodek, da so žrtve trgovine z ljudmi samo tujke in tujci, pa to seveda ni res: leta 2001, po ustanovitvi društva, so dve mladoletni slovenski državljanki našli, tik preden bi lahko doživeli tragičen konec. Zato so leta 2002 začeli preventivni projekt Vijolica. Takrat so posneli amaterski film, letos, po 12 letih, pa se lahko pohvalijo z novim, ki tokrat ni več amaterski. Koncert je bil odlična priložnost, da so premierno predvajali film Vijolica – kako se izogniti pastem trgovine z ljudmi. Posnet je na ljubljanskih ulicah in skozi različne prizore prikazuje, kaj vse trgovina z ljudmi je.

Sledili so rockovsko obarvani nastopi. Na oder je prišla skupina For Tease, člani zase pravijo, da igrajo "po receptu rockovskih dedkov". S svojim bluesom, soulom, rockom in energičnostjo so navdušili občinstvo. Nato se je predstavila skupina Kuga, ki "igra angažiran rock", vsi člani pa so veliki nostalgiki po 80. letih, kar se odraža tudi v njihovi glasbi. S svojo glasbo in odličnim vokalom so navdušili Imset, mladi fantje iz Domžal, ki so skupino ustanovili leta 2010. Vsem so želeli sporočiti, da je "včasih mogoče tudi tisto, kar se zdi nemogoče". Sledila je skupina I.C.E. Simpatična pevka Renata je občinstvo nagovorila, da je "pomembno, kako delujemo, ne samo, kaj delamo".

Po zahvalah vsem, ki so prispevali sredstva za organizacijo koncerta, je sledil sklepni nastop. Na oder sta prišla Murat & Jose in občinstvo na noge dvignila s pesmijo, primerno dogodku, Od ljudi za ljudi.

Je trgovina z ljudmi prisotna tudi v Sloveniji?

Polona Kovač:

Polona Kovač pravi, da je in da so tu žrtve trgovanja pogosto državljanke in državljani tretjih držav (barske plesalke, gradbeni delavci ...). Težavo v Sloveniji predstavljajo tudi prisilne poroke romskih deklic, te zanje pomenijo spolno zlorabljanje, dnevno fizično izživljanje, psihično nasilje, grožnje, prekinitev izobraževanja. V Sloveniji se dogaja tudi delovno izkoriščanje, vendar vsako ni prepoznano tudi kot kaznivo dejanje trgovine z ljudmi. V društvu Ključ pa žrtve opozarjajo, "naj se obrnejo na pristojne institucije in naj ne pustijo, da se jih še naprej izkorišča". Za konec izpostavljajo še t. i. loverboye, moške v kriminalnih združbah, ki zapeljujejo mlada dekleta in jih potem prodajo za namene prisilne prostitucije.

S koncertom so zadovoljni, pogrešajo pa "še več tovrstnih akcij, pa tudi ustrezne namestitvene kapacitete za otroke, žrtve trgovanja ter otroke brez spremstva, pri katerih je visoko tveganje za to, da postanejo žrtve. Potrebna bi bila tudi finančna sredstva, ki bi jih država namenila (re)integraciji žrtev trgovanja in večje prepoznavanje delovnega izkoriščanja kot oblike trgovanja z ljudmi, ne pa le 'kršenja delovno-pravne zakonodaje'. Prostora za napredek in delo je v Sloveniji še precej."

Podpornik rubrike Ustvarimo boljši svet je podjetje Lidl Slovenija