Top 10 slovenskih punk hitov

Pankrti – Lublana je bulana/Lepi in prazni

Pankrti so prvi slovenski in, jasno, jugoslovanski singel izdali leta 1978. Na eni strani so izdali zdaj že ponarodelo Lublana je bulana, na drugi strani pa zajedljivo parodijo socialističnega življenja Lepi in prazni. Pri Pankrtih lahko slišimo veliko vplivov Sex Pistolsov in Clashov ter celo nekaj vplivov Rolling Stonesov. Na žalost celo na vsemogočnem YouTubu ne obstaja veliko izvirnih posnetkov iz sedemdesetih.

Grupa 92 – Od šestih do dveh

Izredno pomembna mala plošča enega najboljših novovalovskih bendov s konca sedemdesetih je Od šestih do dveh. Fantje so delovali približno pet let (ob koncu sedemdesetih in na začetku osemdesetih), a so na žalost prepogosto menjali stile. Najprej so bili ostri punkerji, potem novovalovci in na koncu novoromantiki. Najboljši so bili ravno v novem valu, torej v času, ko so posneli ta delavski hit z letnico 1980.

Berlinski zid – Revolucija 2000 s

Izvirno različico skladbe so predvajali v oddaji Kulturne diagonale, ker so oddajo Videogodba, kjer so ob Berlinskem zidu nastopili še Grupa 92 in Buldogi, oblasti prepovedale. V oddaji so se ad hoc strokovnjaki spraševali, kdo so tipi, ki takole rušijo socialistični sistem. Berlinski zid so razpadli že leta 1980, tudi zato ker so nekatere člane benda zaprli.

Lublanski psi – Večerna revolucija

Najbolj tipična skladba šišenskega benda iz leta 1980 je Večerna revolucija. Psi cinično opisujejo mladinsko sceno konca sedemdesetih. Na žalost se jim na koncu kljub izjemnim potencialom ni uspelo prebiti na sceno. Morda tudi zato, ker so leta 1981 ostali brez pevca, ki ga je oblast zaprla ob zrežiranem "naci punk procesu".

Kuzle – Vahid, Vahid

Kuzle so bili idrijski bend, ki je ustvarjal med letoma 1978 in 1980. V ekipi je bil eden najboljših slovenskih glasbenikov Iztok Turk, ki je pozneje delal z Otroci socializma, Videosexom, Laibach in Rotorjem, kitaro pa je igral Dare Kaurič, šef idrijskih Kingstonov. V ortodoksnem punk hitu Vahid v tekstu izreče še danes provokativne besede: "Pa kva je pol, če nisem Slovenc."

Šund – Gadawič

Idrijski ska punk bend ni predstavljal samo ljubljanske punk scene, ampak je bila tudi prva skupina, ki je ob punku poskušala z novimi ritmi. Na basu je bil Boris Čibej, sicer neformalni šef skupine, ki je pozneje postal pomemben novinar in za nekaj časa tudi urednik Mladine ter dopisnik Dela iz Moskve. V omenjenem komadu iz leta 1980 so se lotili policijskega nasilja.

Indust-Bag – Ti si stroj

Metliški punkerji se v svojem ska punk hitu iz leta 1980 lotevajo podobnih tem kot v tistih časih ameriški industrijski bendi. "Ti si stroj, imaš svoj kroj." Indust-Bag so bili eden tistih bendov, ki niso kar razpadli, ampak so na sceni vztrajali relativno dolgo. A zdi se, da komadov 100 decibelov in Ti si stroj niso več ujeli.

Otroci socializma – Vojak

V bendu so bili bivši člani Berlinskega zidu, idrijskih Kuzel in Horizontov. Brane Bitenc (zdaj televizijski režiser) in Iztok Turk sta imela ob sebi še Dareta Hočevarja, ki je pozneje podpisal za Laibach in Carino. Eno najboljši slovenskih protivojnih besedil datira v leto 1982.

Okult – Tovariši čigavi

Medvoška novolevičarska punk skupina je morda malce naivno zahtevala prenovo zveze komunistov, ampak komad Tovariši čigavi je eden najboljših postpunkovskih komadov s sijajno melodijo in ostrim himničnim refrenom: "Tovariši za koga delate vi?" se je spraševal pevec Brane Zorman, ki se z alternativno glasbo ukvarja še zdaj.

Via Ofenziva – Proleter

Novinar, pesnik in pisatelj Esad Babačić, včasih tudi Car, je bil v začetku osemdesetih gonilna sila punkovsko novovalovske skupine Via Ofenziva. V besedilu velike uspešnice Proleter se "ofenziva" igrajo z likom delavca, ki ga je takrat še propagirala država, čeprav je bilo jasno, da v deželi delavcev in kmetov ni bilo vse kot pred leti in da je cena proletarcev pospešeno padala.