TOP 10 filmov, ki so pomembnejši od knjig

Izbrali smo nekaj filmov, ki so izjema zgoraj opisanega pravila. Diplomiranec (The Graduate -1967) Romana Charlesa Webba se danes spomnimo zgolj še kot knjige, po kateri je bil posnet legendarni film Diplomiranec (The Graduate). Film, ki ga je režiral Mike Nichols, je zaznamoval generacijo, Dustin Hoffman in Anne Bancroft sta filmu dala tisti presežek, ki ga knjiga ne more nadomestiti, Simon in Garfunkel pa sta priskrbela nepozabno glasbo in še vedno aktualno kulturno referenco s skladbo Mrs Robinson.

Dr. Strangelove (Dr. Strangelove or: How I Learned to Stop Worrying and Love the Bomb – 1964)

Verjetno bi lahko rekli, da je kar nekaj Kubrickovih filmov preseglo roman, po katerem so bili posneti, na primer 2001: Odiseja v vesolju (2001: Space Odyssey), Izžarevanje (The Shining), Široko zaprte oči (Eyes Wide Shut) in morda celo Peklenska pomaranča (A Clockwork Orange). A Kubrickov največji odmik od izvirnega dela je zagotovo njegova črna komedija iz leta 1964, Dr. Strangelove. Film temelji na romanu Red Alert Petra Georgea, ki je sicer na smrt resna meditacija o grožnjah jedrske vojne. Ko se je Kubrick lotil dela, se je odločil, da bo besedilo bolje delovalo, če ga posname kot komično nočno moro, zato je najel satirika Terryja Southerna, ki mu je pomagal pri predelavi scenarija, kar se je izkazalo tudi za poslovno modro odločitev. V istem obdobju je namreč produkcijska hiša Columbia pripravljala še en film, ki je govoril o jedrski vojni, Fail-Safe, ki je temeljil na romanu, tako podobnem romanu Red Alert, da jih je Peter George tožil zaradi plagiatorstva.

Zvestoba do groba (High Fidelity – 2000) Film Stephena Frearsa iz leta 2000 je uspešno prenesel zgodbo takrat še zelo mladega britanskega romanopisca Nicka Hornbyja iz Londona v Chicago, ne da bi pri tem zgodba izgubila svoj šarm. S pomočjo izvrstne izbire igralcev, kot sta John Cusack in Jack Black, ter močnih dialogov, ki jih je pomagal pisati sam Cusack, je film postal eden od bolj živih in verjetnih portretov obsedenosti s pop kulturo na filmu. Filmski kritik Robert Ebert je zapisal, da ne gre zgolj za film o in za obsedence z glasbo, ki delajo v prodajalnah plošč, ampak tudi za tiste, ki delajo v videotekah in poznajo vse filme, za prodajalce v naravnih lekarnah, ki poznajo vsa zelišča, za pisce alternativnih tednikov, prodajalce v vintage trgovinah, romanopisce, glasbenike, umetnike, pesnike in ostale "hip", preluknjane in osamljene ljudi. "Morda v filmu ne bodo videli sebe, bodo pa videli svoje prijatelje."

Let nad kukavičjim gnezdom (One Flew Over The Cuckoo's Nest – 1975) Avtor romana Ken Kesey je imel s filmsko predelavo romana kar nekaj težav. Sprva je bil vpleten v samo produkcijo, a je pozneje odstopil zaradi "kreativnih razlik". Še dolgo zatem je bil kritičen do filma, dolgo časa je celo trdil, da ga sploh ni videl, pozneje pa je tožil producente filma zaradi finančnih nepravilnosti, vendar so se poravnali zunaj sodišča. Karkoli si je že Kesey mislil v filmu, večina ljudi se strinja, da je film boljši od romana, ki, čeprav gre za kultno knjigo, ne more doseči surovega čustvenega naboja filma Miloša Formana, ki je kot prvi film v zgodovini dobil vseh pet glavnih oskarjev.

Stalker - 1986 Stalker je sovjetsko-ruski kultni znanstvenofantastični film režiserja Andreja Arsenjeviča Tarkovskega in prva ekranizacija znanstvenofantastičnega romana Piknik na robu ceste bratov Strugacki iz leta 1972. Stalker je film o človekovem dostojanstvu. V času X in prostoru X obstaja strogo zastražena Cona, v kateri se je nekoč zgodilo nekaj nenavadnega v zvezi z meteoritom. Od takrat se v Coni dogajajo nenavadne stvari in oblasti strogo prepovejo dostop. Posebni vodiči, imenovani Stalkerji, vseeno vodijo skupine ljudi na prepovedano območje. Tam naj bi bila soba želja, ki izpolnjuje človekove najgloblje želje. Vodiči ne vstopajo v sobo želja, nihče ne ve zagotovo, če sploh obstaja, toda treba je verjeti v njen obstoj.

Princeska nevesta (The Princess Bride - 1987) Leto po Stand by Me se je Rob Reiner lotil še adaptacije knjige Williama Goldmana iz leta 1973. Scenarij je priredil avtor sam, Peter Falk, ki v filmu prebira zgodbo svojemu vnuku, pa lepo nadomešča Goldmanov komentar v knjigi.

M*A*S*H (1970) Roman Richarda Hookerja je bil sicer svež in zabaven, ko je izšel leta 1968, saj je satirična knjiga temeljila na avtorjevih dogodivščinah, ki jih je doživel kot kirurg med vojno v Koreji. A legendarni liki, kot so Hawkeye Pierce, "Trapper John" McIntyre, "Radar" O'Reilly in Majorka "Vroče ustnice" Houlihan, so v celoti zaživeli šele v briljantni filmski različici iz leta 1970 v režiji Roberta Altmana.

Firma (The Firm – 1991) Roman Johna Grishama iz leta 1991 je bil njegov prvi uspeh, s katerim se je uveljavil kot prvak pravnih trilerjev z insajderskim vpogledom. A njegova proza občasno šepa, tretje dejanje pa je, milo rečeno, pravi antiklimaks. Ko je režijo filmske adaptacije prevzel Sidney Pollack, je iz filma naredil napeto uspešnico, skupaj s scenaristi pa je zakuhal prevaro s pošto in precej bolj filmski konec.

Boter (Godfather I, II in III – 1972, 1974 in 1990) Preprosto: filma Boter I in II v režiji Francisa Forda Coppole sta morda najboljša film vseh časov, medtem ko roman Maria Puza ni najboljši roman vseh časov. Kot je priznal Puzo, je roman napisal zaradi komercialnega uspeha, potem ko je napisal dva romana, ki sta bila kritiško uspešna, a finančno nedonosna. Oče petih otrok se je tako odločil, da je čas, da začne s pisanjem knjig tudi služiti. Roman je berljiv, a daleč od legendarnega filma, za katerega je scenarij napisal skupaj s Coppolo. Filmska trilogija romanu doda vzdušje, teksturo in globino, ki jih v knjigi ni.

Žrelo (Jaws – 1975) Roman Petra Benchleyja iz leta 1974 je bil sicer izjemno uspešen, a k sreči sta filmske pravice odkupila producenta Richard D. Zanuck in David Brown, ki sta k sodelovanju povabila mladega in takrat še neznanega režiserja Stevena Spielberga. Benchley je sam napisal scenarij, Carl Gottlieb, ki je igral v filmu, pa ga je uredil. Scenarij je tako ostal brez nekaj vidikov iz romana, tako da se je film bolj osredotočil na iskanje morskega psa. Rezultati so bili spektakularni, kritiki navdušeni, gledalci pa so drli v dvorane in iz filma naredili enega finančno najuspešnejših filmov vseh časov.

Cvetje v jeseni (1973) Cvetje v jeseni je zimzelena ljubezenska zgodba Mete in Janeza pisatelja Ivana Tavčarja. V vlogi nepozabne 17-letne Presečnikove hčerke Mete v filmu režiserja Matjaža Klopčiča je zaigrala Milena Zupančič, v vlogi 38-letnega odvetnika Janeza, ki naveličan mesta uživa v kmečkem okolju, ljudeh in stiku z naravo, pa Polde Bibič. Med njima počasi vzklije tiha ljubezen. Cvetje v jeseni sodi med Klopčičeve najuspešnejše filme, scenarij po Tavčarjevi knjigi je delo Matija Mejaka, enako slavna kot film pa je tudi glasba Urbana Kodra. Tavčar je kmečko povest napisal pod psevdonimom Emil Leon, zrasla pa je iz Tavčarjevega načrta pomiritve nasprotij med mestom in vasjo.

Kateri filmi pa so vaši favoriti?