"Zdi se mi, da vse svetovne pevke želijo biti pornozvezde"

Ida Prester je vodilna oseba elektro pop benda Lollobrigida, ki se lahko pohvali z MTV-nagrado. A poleg Lollobrigide, ki bo novembra nastopila v ljubljanski Cvetličarni, Ida svojo ljubezen do tehno popa kaže v manjši zasedbi Frau Casio. 35-letna Ida je nekaterim všeč, drugim pa ne predvsem zaradi svojega dolgega jezika, saj ne varčuje z ostrimi besedami, ko govori o homoseksualcih, politiki ali turbo folk sceni. Zanjo tabuji pač ne obstajajo. "Vsakič, ko sem imela možnost, sem odkrito govorila o tem, ker mi je pomembno, da se ljudje ne skrivajo za tem, kar dejansko so. Seveda sem zaradi tega imela težave, a za določenimi idejami moraš stati."

Lollobrigida prihaja v Slovenijo v Cvetličarno v malce drugačni obliki, z malce drugačno glasbo. Kako se je zgodila ta sprememba? Ko sem se preselila v Beograd, sem kmalu zanosila in se poročila. V bendu smo ugotovili, da ne moremo več kreativno delati naprej, zato smo se odločili, da se za nekaj časa razidemo. Slovenska fanta Klemar in Jernej sta mi rekla, da me, če se bom z možem razšla, čakata in bo šla takšna Lollobrigida dalje (smeh).

Zgodilo se je veliko, preprosto moraš sprejeti, da gre življenje dalje. Tudi onadva še naprej delata pri svojih projektih. Našla sem popolnoma novo ekipo. Bilo je težko najti ljudi, ki razmišljajo podobno in jim je všeč enaka glasba. Vedela sem, da bo peklensko, in bilo je, ampak našla sem nove ljudi z novo energijo, ki so popolnoma drugačni, s temperamentom in drugačnimi delovnimi navadami, a so dali nov doprinos.

Ali bo tudi glasba drugačna? Ne vem, koliko bodo ljudje to opazili, verjetno pravi oboževalci že. Ljudje nas spoznavajo skozi bizarna besedila, prepričljive nastope, kjer je bilo več tehno matrice, zdaj pa bo bolj punk. Ljudje, ki so prišli poslušat "fešto" in nas, ki skačemo, ne bodo opazili razlike, jaz pa vem, da so aranžmaji drugačni.

Večina bo dojela, da je ideja enaka, da je bil punk prej, kot je punk zdaj. Zdaj je samo metoda drugačna, prej je bilo več sintetizatorja, zdaj je več kitare, punch bo ostal isti.

Vmes pa se je zgodil tudi nov glasbeni projekt Frau Casio. S kakšnim namenom? Nekaj mi je manjkalo. Glasba v Srbiji, kjer zdaj živim, je usmerjena bolj na rokenrol in manj na tehno. Lollobrigida je imela veliko teh tehno momentov, ki sem jih tu izgubila. Želela sem narediti solo projekt, ki bo temeljil bolj na klubski različici. Mislim, da nam je s Frau Casio to uspelo. S Frau Casio sem potešila želja po tehno popu, da se lahko indie rocku prepustim v Lollobrigidi.

Na začetku leta ste postali mama, kar zahteva svoj čas, ampak videti je, da zmorete več vlog hkrati. Vse je mogoče. V srednji šoli sem hodila v dve šoli, v klasično in glasbeno, potem na dve fakulteti, na politologijo in ekonomijo, navajena sem živeti na več straneh. Naporno je, ampak imam dobro taščo, ki mi pomaga. Z dobro organizacijo mi uspeva, da se lahko ukvarjam s tako marginalno stvarjo, kot je glasba (smeh).

Ste rojena Zagrebčanka, a pred časom ste se preselili v Beograd. Kako se spopadate z novim mestom? Zame sta Zagreb in Beograd enaki mesti, le da je Beograd malce bolj divji, ljudje živijo bolj ponoči in na cestah je več trubačev. Temperamentni so, lažje se razjezijo, a se tudi hitreje razjokajo.

Kako pa je s turbo folk sceno v Beogradu? Ta scena je močna tako v Beogradu kot v Zagrebu ali Ljubljani. Navajena sem biti na drugi strani tega, vseeno kje, ali je to na Hrvaškem, v Srbiji ali Sloveniji. V tem boju nikoli ne bomo zmagali, lahko pa si vzamemo vsaj majhen del kolača zase.

Na družabnih straneh ste se pošalili, da je velikokrat čisto dobro, če živiš v dveh državah. Življenje na Balkanu ima veliko prednosti, recimo krasno naravo, a tukaj veliko stvari ne deluje. Vsak dan opažaš veliko nezakonitosti, kar te kot človeka seveda žalosti. Spremljaš, kako veliko ljudi nima dela, kako je vse podkupljivo. Če bi bila pesimistka, bi rekla, da mi je vseeno za Srbijo in Hrvaško. A ker sem optimist, si, ko berem srbske časopise, rečem, še dobro, da sem Hrvatica, in obratno. Vse je odvisno od tega, kako si stvari prevedeš v glavi.

V času predsednikovanja Tuđmana in močnega nacionalizma ste odšli na študij v Nemčijo. Zakaj? Vedela sem, da obstaja svet tudi zunaj Hrvaške, ki ga moram preizkusiti. A to leto v Nemčiji me je popolnoma spremenilo. Začela sem se drugače oblačiti, poslušati drugo glasbo. Življenje, ki je mogoče na Balkanu eksotično, je tam normalno. Spoznala sem, da lahko živiš življenje le, če se dobro počutiš v svoji koži. Tako je čisto v redu, da pri 35 letih nosim rdeče škornje in da me nekdo na Balkanu čudno gleda, to je težava okolja, ne mene.

A prav ta vaš pogum in drugačnost sta vašim oboževalcem všeč. Vsak, ki se ukvarja z alternativno glasbo, vsak, ki se ukvarja z nečim, kar ni mainstream kultura, vsak, ki se ne ukvarja s športom, narodnjaki ali politiko, se je odločil, da bo del tistih petih odstotkov, ki delajo v lastno škodo. Vse, kar je zanimivo meni, je na Balkanu nedobičkonosno. Vsak, ki se je odločil, da se bo ukvarjal s tem, je malce čez les. Navadila sem se, da me ljudje gledajo kot čudakinjo.

Kot otrok ste navdušeno gledali Dinastijo, ki vas je presenetila tudi s tem, da ste v njej spoznali prvega homoseksualca. Dinastija je prva serija, ki se je spominjam. Stara sem bila pet ali šest let, z babico sva jo gledali v postelji in se spraševali, katera ženska bo zmagala v boju med dobrim in zlim. Krystle ali Alexis? Jaz sem navijala za Alexis, saj je Krystle preveč jokala in se cmerila. Že kot majhna sem ugotovila, da je moj ideal Alexis, čeprav sem videti kot Krystle. (smeh)

Glamurozna trash kultura oblek me je navdušila. Steven pa je zame tako prvi gej, saj do takrat na Balkanu sploh nismo vedeli, kaj to pravzaprav je.

Znani ste kot oseba, ki se je javno zavzela za homoseksualce na Hrvaškem. Ta del zelo dobro razumem. Odkar sem bila najstnica, sem hodila na razne tehno partyje, kjer sem srečevala homoseksualce. To so bili kraji, kjer so se homoseksualci dobro počutili. Tako sem jih spoznala, moja najboljša prijateljica je lezbijka, moj najboljši prijatelj je gej.

Zelo dobro poznam težave te kulture in vem, s kakšnimi težavami se poprijemajo, da so lahko to, kar so. Vem, da se morajo skrivati pred službenimi kolegi ali starši. Vsakič, ko sem imela možnost, sem odkrito govorila o tem, ker mi je pomembno, da se ljudje ne skrivajo za tem, kar dejansko so. Seveda sem zaradi tega imela težave, a za določenimi idejami moraš stati.

O gejevski izkušnji govorite tudi v pesmi Moj dečko je gej. To ni aktivistična pesem v smislu ohranitve gejev, ampak pesem o nečem, kar se mi je dejansko zgodilo. Zaljubila sem se v moškega, ki je bil gej, a on tega še ni vedel. Mislim, da je to spoznal pet let pozneje, ko sem izdala to pesem. Prišel je do mene in mi rekel: "Ida, imela si prav. Nikoli več ne bom poljubil ženske." Ker so vse moje pesmi avtobiografske, je tudi ta.

Takšnih tem ni ravno veliko v naših besedilih. Seveda ne, ker je to tema, za katero estrada misli, da je tabu. A za nas tabuji nikoli niso bili nekaj, kar bi zaobšli.

Vaš dolg in oster jezik vas je stal službo na javni televiziji. Izgubila sem službo, ker sem dala intervju za drug medij na temo seksa. Zaradi pritiskov medijev, ki ljubijo škandale, je pozneje eksplodiralo. Urednik ima seveda svoj prav glede tega, kako vidi stvari, jaz pa sem mu povedala, da nisem o seksu povedala nič takšnega, kar bi bilo škandalozno za 21. stoletje. Tako sva se poslovila.

Tudi vaša odrska stilska podoba sledi vašemu načinu razmišljanja. Kdo skrbi za vaš odrski videz? Že pred leti, ko smo dekleta nastopala le na matrico, nam je bilo zanimivo to, da se bomo preoblačila iz pesmi v pesem. Zdaj, ko smo bolj disco punk rokenrol, pa ta del z oblačenjem ni več tako prisoten. Ne želimo, da si nas ljudje zapomnijo predvsem po oblačilih. Energije ne dobivam zaradi oblačil, ampak je srž v sami glasbi, ki jo izvajam. Oblikovalcev je več, vsakič znova si kaj zamislimo. Vaša energija na odru je neverjetna. So krive kakšne pilule (Pilula je naslov zadnjega albuma Lollobrigide, op. p.)? Prej so bile, a zdaj, ko sem rodila, tablet sploh ni več. Če delaš takšno glasbo, jo moraš imeti rad. Tu ni denarja, ni slave, ni kokaina, preprosto moraš biti zaljubljen v to, kar delaš. Naša glasba je zelo čustvena in zelo punk. To se zelo osebne pesmi, saj so vse moje. Ko začutim, da občinstvo dojame moja besedila, čeprav na svoj način, me tako ponese, da pretiravam. Po koncertu ostanem brez glasu, sluha, ne moram dihati. To je edini način, kako lahko predam svojo glasbo. Na vsakem koncertu izgubim tri kilograme, ker toliko skačem na odru in na svoj način zabavam občinstvo.

Kako se odzovete na komentarje, da ste elektro Lepa Brena? (smeh). Elektro cajka (cajka je v Srbiji oznaka za turbo folk pevko, op. p.). Vem, da sem Lepi Breni podobna po zunanjosti. Zanimivo je namreč, da lahko svoje nastope končam zelo energično, tudi na mizah s sezutimi čevlji, kar ponavadi počnejo narodnjakinje. Velikokrat rečem, da bi bila odlična turbo folk pevka, a kaj, ko me ta glasba ne zanima (smeh).

Niste nikoli glasbeno sodelovali z nekom, ki je vaše nasprotje? Hm. To smo imeli v mislih, pa smo pozabili. Ko smo izdali pesem Pilula, smo imeli v mislih Massima Saviča, ki bi jo zapel na svoj prepoznaven način. Nekoč sem naredila pesem z Alko Vuico, ki ni bila nikoli izdana. Bolj nam je bilo zanimivo najino skupno ime Alkaida (smeh). Mogoče pa kdaj posnamem pesem z Lepo Breno, pa ne zato, da bi nas to potegnilo na drugo stran, ampak da bi mi njo pritegnili na našo (smeh).

V pesmi Sex on TV, sex on the radio se dotaknete prevelikega razkazovanja ženskega telesa na televiziji. Zdi se mi, da vse svetovne pevke želijo biti pornozvezde. Saj razumem, s svojim telesom lahko delaš, kar hočeš, ampak zakaj morajo prav vse narediti enako. Najprej z ritjo pomiga Rihanna, pa nato Miley Cyrus, Jennifer Lopez … Ti videospoti bodo dejansko ubili mehko pornografijo. Zakaj bi kupoval pornografijo, če jo imaš v vsakem drugem videospotu? Ne razumem te estetike. Če delaš mainstrem glasbo, zakaj imaš potrebo, da se ves čas slikaš gol? Ne vem, mogoče od njih to zahtevajo menedžerji ali občinstvo.

Mi je pa zanimivo, da je na Severininem na pol golem koncertu večina žensk. To, da ženska ženskam prodaja ženske atribute. Zakaj? Ne vem, zakaj mora ženska glasbenica poleg svoje glasbe prodajati tudi svoje telo. Kam to pelje? Ne vem, kaj vse so pri Rihanni že posnele kamere (smeh). To ni moja pot, čeprav bi bila mogoče moja pot boljša, če bi se slekla (smeh).

Nekje na vašem Facebooku sem zasledila, da menite, da trideseta leta niso več leta, ko bi si lahko privoščil vsako neumnost. Vam je žal, da česa niste naredili? V svojem življenju sem naredila vse, ne vem, kaj bi še lahko. (smeh) Zaljubila sem se in se mesec pozneje že preselila. Izkoristila sem vse priložnosti, tudi tiste, za katere bi bilo bolje, da jih ne bi. A ničesar ne obžalujem. Svoje življenje do 35. leta sem tako intenzivno preživela, da lahko uživam v družinskem življenju, ki pa vseeno ni popolno, saj sem danes tukaj, moj mali Roko pa čaka na moje prsi v Beogradu (smeh).