"Zavidala jim bodo celo najmočnejša pesniška imena"

V mesecu in pol, kolikor je trajal pesniški natečaj Spletna verzijada, je pot na portal Planet Siol.net "prehodilo" okoli 1.230 del. Komisija je včeraj razglasila težko pričakovane rezultate. Za zmagovalca Spletne verzijade je razglasila Matijo Podhraškega, ki jih je najbolj prepričal s pesmijo Sonet VIII. Neja Tomšič je s pesmijo Jutra zasedla drugo mesto, na tretje mesto pa je komisija ustoličila Matjaža Pihlerja za pesem Zakaj besede krasti?.

Izbirali in izbrali pa ste tudi bralci Planet Siol.net. Na spletnem glasovanju ste za svojega favorita razglasili pesem Izza avtorice Klavdije Zbičajnik.

Pesem vseh finalistov sta na pravem pravcatem pesniškem večeru doživeto interpretirala igralca Iva Krajnc in Uroš Smolej, posnetek dogajanja pa bodo vsi finalisti prejeli v obliki DVD-ja.

Imajo vse države ne glede na število prebivalcev enako število bralcev poezije? "Obstaja teorija, ki pravi, da imajo vse države ne glede na število prebivalcev enako število bralcev poezije, in sicer naj bi bila ta konstanta stokratnik števila π oziroma 314. Če to drži, potem imamo v Sloveniji zagotovo več piscev kot bralcev poezije," je v uvodu razmišljala Iva Krajnc. Približno toliko avtorjev je namreč na Spletno verzijado poslalo svoja dela, pa jih gotovo niso poslali vsi naši pesniki. Iz njih se vidi, da so zastopani avtorji vseh generacij, zagotovo pa je bilo med njimi več žensk.

Od ljubezenskih do osebnoizpovednih, družbenokritičnih tem Upesnjene teme so bile zelo raznolike. Pričakovano so prevladovale ljubezenske in osebnoizpovedne note, veliko poezije je spregovorilo o odnosih, tudi o spolnosti, nemalo avtorjev je obdelovalo družbeni, gospodarski in politični položaj, pa odnos ljudi do okolja, marsikdo se je ozrl v slovensko ali evropsko zgodovino, v druge dežele in mesta, prav tako so veliko piscev vznemirjale razne krivice in bolečine, nekaj del je bilo napisanih za otroke, nekaj je bilo zabavljaških, določene so reference iskale v mitologiji in religiji, pa tudi brez s hrepenenjem nabitih besed ni šlo.

Na enem mestu bi težko našli bolj pisane pristope k poetičnem ubesedovanju Kar zadeva formo, bi težko na enem mestu našli bolj pisane pristope k poetičnem ubesedovanju. V sodobni slovenski poeziji, pa tudi širše – v evropski – se pojavljajo teženje (ali vračanje) k liriki. Enako smo lahko opazili tudi pri Spletni verzijadi. V objavljenih pesmih je ogromno nežnosti, krhkosti in ranljivosti tako na motivni kot na formalni ravni. Številni so se odločili za rimo. Mnogo je bilo tudi songov in besedil za glasbeno izvajanje. Žal nam je le, da se je zelo veliko število piscev zadovoljilo s preprosto in "pošvedrano" rimo ter z verzifikacijo, ki povsem spregleda pomen ritma.

Spretna uporaba narečnih, pogovornih, slengovskih in žargonskih možnosti Jezikovno je bil natečaj seveda omejen na slovenski jezik, a so znali avtorji izkoristiti tako narečne kot pogovorne, slengovske in žargonske možnosti, izbezali so sočne besede, katerih raba je zamrla, in celo skovali nove. V delih se je jezik globaliziral in vključil drobce drugih jezikov (predvsem angleščine), večkrat pa je vase vsrkal elektronske načine komunikacije in druženja na medmrežju.

Med njimi je nekaj takih, ki jim bodo zavidala celo najmočnejša pesniška imena Člani žirije so po pregledu prispelih pesmi izbrali nekaj nad 50 pesmi, jih nato še posebej pozorno prebirali, o njih razpravljali in izluščili najboljše. "Trudili smo se, da ne bi podlegli 'všečnosti', temveč da smo pri vsaki od njih prepoznali tehtne argumente za. Finalnih dvajset so tako antologijske pesmi in med njimi je nekaj tudi takih, ki jim bodo celo najmočnejša pesniška imena zavidala," so zapisali člani komisije Stanka Hrastelj, Manca Čujež in Franci Valjavec.

TOP 3 Komisija je, kot že rečeno, za zmagovalno pesem večera razglasila pesem z naslovom Sonet VIII avtorja Matije Podhraškega. Kot so zapisali v utemeljitvi, so med velikim številom prispelih sonetov in drugih ustaljenih pesniških oblik izrazito izstopale (njegove) pesmi, podpisane s šifro edmund, saj so se v njih prepletali odlično obvladovanje literarnih oblik, jezikovno mojstrstvo ter drznost spreminjanja in nadgrajevanja osnovne forme. Tako Sonet I kot Sonet VIII ohranjata štirinajst vrstic, a prilagodita število kitic notranjemu naboju besedila. Avtorjev jezik je izrazito sodoben, brez drobca patine, s čimer ga lahko postavimo ob bok Milanu Jesihu, glede nadgrajevanja sonetne oblike pa ob bok Borisu A. Novaku. A bolj kot to je pomembno, da iz pesmi sije prepričljiv in izviren pesniški glas.

Sonet VIII začenja klasično, opiše okolje oziroma naravo in ustvari atmosfero, a to naredi na svojski način. Za opis prehajanja dneva v noč izkoristi poznavanje mitologije (Featon in Selena) in ga oplemeniti z blago humorno noto (sončni voz imenuje ciza), v verze vnese bogat besedni zaklad (kvántanje), ljudske reke (trobiti komu v rog), samo pesem pa s sporočilom pelje v crescendo, ko v zadnjem verzu nagovarja svojo (odsotno) drago in subtilno prikaže globok jez v njunem odnosu.

Na drugo mesto je komisija ustoličila pesem z naslovom Jutra avtorice Neje Tomšič. Kot je zapisano v utemeljitvi, avtorica izrazito melanholijo, ki veje iz narativne pesmi Jutra, zaostruje z nizanjem nasprotij, ki jih lirski subjekt najdeva najprej v svoji neposredni bližini, v sobi (opis hrupa/tišine, dneva/noči in podobnega), nato se pogled razširi na ulice mesta in v njegove drobne detajle. Z mislimi in spominom stopa vanj in vzame bralca s sabo kot pričo, da skupaj z njo doživi, kar vsako jutro in vsak dan doživlja sama – da bo razumel, od kod se je ob vseh čarih kozmopolitske odprtosti New Yorka vanjo splazil čuden nemir praznine in hrepenenja po pristni bližini, dvojini. V verze je z občutkom za artikuliranje bistva vnesena tudi kritika družbe. Sicer pa je to intimna zgodba o fizičnih in vseh drugih dotikih, podana v prostem in sproščenem verzu, ki bogatijo fini, ponekod refrenski lirski momenti.

Tretje mesto je zasedel avtor Matjaž Pihler s pesmijo z naslovom Zakaj besede krasti?. V utemeljitvi je zapisano, da pesem dosledno sledi vsem pravilom soneta. V jeziku koketira s Prešernom in njegovim obdobjem (mojga, komú, al, svojga, druzga), z referencami se obregne ob slovensko moderno (cukrarna) in ob prve knjige v slovenskem jeziku (Trubarjev Abecedarij), ne zaobide niti samih temeljev književnosti v antiki (Homer), ob vsem tem pa tematizira avtorjevo skušnjavo, ali naj umanjkanje navdiha za presežne besede nadomesti s plagiranjem. Kritično se opredeli do lastnega pisanja, vendar jasno pove tudi, da ne bo kradel drugim. Krasti besede drugih, opozori, je enako kot krasti besede Boga.

Med finaliste natečaja Spletna verzijada so se uvrstili še:

- Lidija Brezavšček s pesmijo Opomnik

Utemeljitev: Avtorica Opomnika skozi formalno dovršeno pesem vijuga svojo misel o poeziji sami in tematizira pesnjenje. Pesem še zdaleč ni narejena na prvo žogo in ne podcenjuje bralca – česar v literaturi ne zasledimo tako pogosto, kot bi bilo pričakovati.

- Lučka Zorko Titan s pesmijo Obred

Utemeljitev: Obred se zdi kot kapljanje kratkih utrinkov, kot nizanje podob na ogrlico. Arhetipski simboli in močne metafore se ob koncu pesmi zlijejo v nežno skrušenost in konec pesmi nas vznemiri z vprašanjem, kdo so "oni" in kdo je "ti".

- Jana Kolarič s pesmijo Parlamentarna kuhna

Utemeljitev: Parlamentarna kuhna ne hodi kot mačka okrog vrele kaše, ampak jasno in odločno definira in obsodi aktualna politična spletkarjenja, kolaboriranja, hinavščino in obenem odsotnost posluha za ljudi in njihovo življenje, kar je parlamentarni vsakodnevni meni.

- Andrej A. Golob s pesmijo Uzhivam.org

Utemeljitev: Uzhivam.org je kratka, enostavna in učinkovita pesniška odslikava vpetosti posameznika v virtualne realnosti. Besedam avtor dodaja končnice spletnih strani, obenem pa jezik jasno navezuje na bohoričico – pisavo, v kateri so bile napisane prve slovenske knjige – ter tako pesem nadgradi s širšo dimenzijo.

- Mojca Majerle s pesmijo Počakaj

Utemeljitev: Pesem Počakaj je lep primer dovzetnosti lirskega subjekta za naravo, o kateri spregovori, a hkrati v njeni preprostosti in detajlih najde metaforo za notranje duševno stanje. Ritem pesmi je povsem uglašen z njeno sporočilnostjo, kresnička zažari in ugaša ne le v besedah, ampak tudi v ritmu pesmi.

- Maja Šimaga s pesmijo Terra prohibita

Utemeljitev: Iz pesmi Terra Prohibita veje fina in plaha skrivnostnost. Lirski subjekt se v njej na videz razgalja, a se pred tistim, ki ga nagovarja, pravzaprav zakriva – tako z zavestnim opuščanjem ločil kot s sklicevanjem na merilne instrumente, ki pa neizmerljivemu ne bodo mogli določiti čustvenih tektonskih premikov.

- Sara Berginc s pesmijo Žive živali

Utemeljitev: Žive živali je pretresljiva pesem, v njej se bohoti notranji nemir in se odraža v dejanjih agresije, trpinčenju in celo v nenehnih ponovnih klanjih (istih) živali. Te kot Feniks premagujejo številne smrti in se vedno znova le ljubeče dobrikajo, so močna in široka metafora, ki jo bo vsak bralec dešifriral po svoje.

- Matjaž Pihler s pesmijo Skupinska fotografija

Utemeljitev: Skupinska fotografija je pesem, ki se trudi predvsem (za)molčati, pesem, ki se komaj brzda, da nekomu ne pove, kar pripovedovalki leži na srcu. Na pogled je preprosta, a natančnejše opazovanje skupinskega fotografiranja odkrije njeno zadihanost zaradi močnega bitja srca in ljubezenskega čustva.

- Aleksandra Kocmut s pesmijo Razseljen

Utemeljitev: Literatura pogosto prikaže razglednice drugih dežel in mentalna potovanja. Pesen Razseljen preplete oboje; je polna hrepenenja, pa tudi bolečine, iskanja sebe v sebi, svojega prostora pod soncem in "pod soncem", govori o biti nekje in o biti nekje drugje. Je ta kraj sploh na zemljevidu?

- Vesna Šare s pesmijo Zadnja večerja

Utemeljitev: Medtem ko poznamo zadnjo večerjo kot ključni zasuk v človeški časovni in duhovni zgodovini, je pesem Zadnja večerja njen antipod. Lirski subjekt noče ničesar spremeniti, želi biti predvsem skrit, neopažen in "uničuje dokaz" o tipičnem dejanju, s katerim se je razgalil – z napisano pesnijo.

- Janko Keček s pesmijo Prazakon

Utemeljitev: Čeprav pesem Prazakon navidezno govori o strojepiski na sodišču in orisuje razlike med uslužbenko in njeno nadrejeno, o njunih vrednotah in načinu ter o sodnih postopkih, gre za odlično neposredno ljubezensko pesem, ki kipi od telesne strasti in poželenja ter poveličuje erotiko.

- Janko Keček s pesmijo Topel majski večer

Utemeljitev: Ko smo na številne besede že pozabili, nas nanje spomni kakšna pesem. Takšna je Topel majski večer z besedo panešplja. A avtorica gibčnost jezika ne odkrije le v redkih besedah, ampak zna skovati tudi nove, na primer izraz "nimamčasje". Ob vonjavah cvetja in mesa z žara nas spomni tudi na vprašanje o lastni smrti.

- Vlado Ošep s pesmijo Fletna

Utemeljitev: Med humornimi in zabavljaškimi pesmimi z natečaja prednjači pesem Fletna. V njej v prvi osebi spregovori mlad fant, iskreno in brez ovinkarjenja prizna, da ga zanima osvajanje lepih deklet, še bolj pa popivanje, in v pogovornem narečnem jeziku opiše enega od manj spretnih, a uspešnih donjuanovskih poskusov.

- Jure Bagon s pesmijo Forma viva

Utemeljitev: Pesem Forma viva je ena tistih, ki zadene naravnost v srce. Poigrava se z valovanjem jezika, z ritmom, naredi sinkopo v prozni zapis in uporabi ogled skulpture v parku tako za kritiko plehkosti in površinskosti turistov (družbe) kot za povsem intimno osebno zgodbo.

- Maša Čibej s pesmijo Pika Nogavička

Utemeljitev: Uporaba določenih besed je v poeziji sila občutljiva, saj lahko pesem hitro dobi vulgaren prizvok. Dobri pesniki jih znajo uporabiti tako, da v pesmi ni sledu o čem podobnem. V Piki Nogavički so besede in motivi različnih značajev, bralcu pa pesem razgrne veliko širino, ko pesnik/-ca pripovedujejo o trdem osebnem boju za osvoboditev od balasta in dosego otroka v sebi.

- Mitja Drab s pesmijo Klikam po tvojih slikah

Utemeljitev: Številne prispele pesmi so spregovorile o Facebooku, a jim ni uspelo iti veliko dlje od izrazov, kot je "lajkanje", in drobnih domislic. Pesem Klikam po tvojih slikah to preseže, gre v srčiko privilegija gledanja objavljenih fotografij neznancev in nanj kane grenko pomisel na osamljenost, ki je skrita za objavami na zidu.

- Klara Leskovec s pesmijo Sončni haikuji

Utemeljitev: Haikujem je v Sloveniji namenjen širok prostor, a se zdi, da vsi te japonske pesniške oblike ne uvrščajo med poezijo. Na natečaj jih je prispel komaj ščepec. Med njimi je odličen cikel Sončni haikuji, ki so formalno gledano povsem korektni haikuji, poleg tega pa kažejo izredno senzibilnost in avtorjevo/-ičino sposobnost ubesediti občutljive poetične momente.