Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
20. 5. 2008,
9.22

Osveženo pred

9 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 20. 5. 2008, 9.22

9 let, 1 mesec

Valvasorjeva nagrada za Meto Gabršek Prosenc

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo za leto 2007 je prejela Meta Gabršek Prosenc, kustodinja in dolgoletna direktorica Umetnostne galerije Maribor (UGM).

V času njenega mandata je postala galerija ena prepoznavnejših institucij za likovno umetnosti v Sloveniji, pridobila pa je tudi na mednarodnem ugledu, je zapisano v obrazložitvi nagrade. Valvasorjeva priznanja za lansko leto so na današnji slovesnosti prejeli Mestni muzej Ljubljana za stalno razstavo Obrazi Ljubljane, dr. Staša Tome, Ivo Božič, dr. Breda Činč Juhant, Mojca Jernejc Kodrič, dr. Tomi Trilar in Ljerka Trampuž za izvirno izvedbo razstave Skrivnosti gozda v Prirodoslovnem muzeju Slovenije ter Verena Štekar-Vidic, Ivo Svetina in Marjan Rafael Loboda za stalno razstavo o Antonu Tomažu Linhartu: "Zdaj premišljujem o tem, kako bi mogel postati znan" v Mestnem muzeju Radovljica. Valvasorjevo nagrado in priznanja podeljuje Slovensko muzejsko društvo. Dobitnica Valvasorjeve nagrade za življenjsko delo Meta Gabršek Prosenc je spremljala in vrednotila slovensko likovno umetnost skoraj štiri desetletja. S številnimi strokovnimi prispevki je pomembno prispevala k raziskavam likovnega področja, njegovega vrednotenja in promoviranja. Med drugim je prispevala k popularizaciji aktualnih družbenih vprašanj znotraj sodobnih umetniških praks.

Stalna razstava Mestnega muzeja Ljubljane z naslovom Obrazi Ljubljane je v Turjaški palači na ogled od lanskega junija. Ljubljano predstavlja kot življenjski prostor in kot gospodarsko, politično, upravno ter ustvarjalno središče. "Idejna inovativnost, povezanost pripovedi, drznost, zahtevnost in obseg postavitve, fotogeničnost in ostali atributi pomenijo, da gre za razstavni projekt, ki je lahko ekvivalent podobnim postavitvam najvišjega ranga v slovenskem pa tudi v mednarodnem prostoru," je zapisano v obrazložitvi.

Prirodoslovni muzej Slovenije je po oceni komisije prijetno presenetil z razstavo Skrivnosti gozda. Razstavo odlikuje vsebinska in vizualna pestrost. Primerna je za obiskovalce različnih starosti, ki se želijo podrobneje seznaniti z gozdovi, njihovim nastankom in gozdnim prebivalci. Razstavo spremlja pester pedagoški program, ob razstavi pa je izšla tudi knjiga Skrivnosti gozda.

Vsebinsko podlago razstavi Anton Tomaž Linhart: "Zdaj premišljujem o tem, kako bi mogel postati znan!" daje obsežen jubilejni zbornik, izdan ob 250 letnici rojstva A. T. Linharta. Poleg znanih Linhartovih dramskih del so na razstavi med drugim na ogled najbolj znani kostumi Županove Micke, Matička in Miss Jenny ter maketa nekdanjega Stanovskega gledališča. Razstavo, ki odpira nova področja raziskovanja na temo 18. stoletja, spremljajo pedagoški in andragoški programi na temo Živimo Linhartovo mesto.

Na današnji slovesnosti v Muzeju novejše zgodovine Slovenije so podelili še častna Valvasorjeva priznanja za lansko leto.

Ne spreglejte