V sklopu 28. Slovenskih glasbenih dni izšli knjigi, posvečeni Ristu Savinu

Tematska številka Muzikološkega zbornika se naslanja na simpozij iz leta 2009, biografija pa povzema njegov vojaški dosje.

Drugi zvezek Muzikološkega zbornika, ki je po besedah glavnega in odgovornega urednika Jerneja Weissa osrednja slovenska muzikološka publikacija z nepretrganim izhajanjem vse od leta 1965, črpa iz simpozija, posvečena Frideriku Širci - v glasbi bolj znanega kot Risto Savin, ki je potekal julija 2009 v skladateljevem rojstnem Žalcu.

Lik Rista Savina (1859-1948) je slovenski javnosti sicer poznan, manj pa so poznana njegova dela, je povedala poznavalka Savinovega dela, muzikologinja in sopranistka Suzana Ograjenšek. S simpozijem in zbornikom so želeli osvetliti ogromen skladateljev prispevek, ki kliče po tem, da se ga predstavi tudi na koncertnih in opernih odrih, je dejala.

Prvi del zbornika je posvečen Savinovi skladateljski in vojaški biografiji, drugi vsebuje pregled skladateljevega opusa, v katerem je med drugim predstavljen kot oče sodobnega slovenskega samospeva in soustvarjalec nemškega, kot starosta slovenske komorne glasbe ter kot avtor enega najtehtnejših slovenskih opernih opusov.

V tretjem delu so zbrani utrinki o izvedbah in posnetkih Savinove glasbe, med njimi opere Poslednja Straža in arhivskega posnetka Lepe Vide. Zborniku je dodana še bibliografija in diskografija posnetkov.

Profesor Peter Zimmermann z Univerze zvezne armade Nemčije v Münchnu v vojaški biografiji z naslovom Generalmajor Friderik Širca predstavlja svoje odkritje popolnega vojaškega dosjeja Friedricha Schirze iz arhiva avstroogrske vojske, ki ga hrani Dunajski vojni muzej. Širca oziroma Savin je v svojem življenju uspešno naredil dve karieri, uveljavil se je tako v vojski kot v glasbi.

Biografija nemškega avtorja, ki govori slovensko, dokumentira vojaško pot Širce. Friderik Širca se je rodil leta 1859 v ugledni, a ne premožni malomeščanski družini v Žalcu. Zaradi finančnega pomanjkanja se je leta 1878 odločil za vojaško služenje. Vojaška služba mu je omogočila, da je nekaj let preživel na Dunaju ter v Pragi in Budimpešti, ki so veljala za žarišča fin de siecle in kjer se je lahko posvetil glasbi, je povedal Zimmermann.