V MGL-ju premiera bralne uprizoritve Gogoljevega Revizorja

Besedilo, ki je nastalo leta 1842, je Gogoljevo edino dramsko delo. Pisal ga je skoraj deset let, da bi v njem zbral vse, kar je videl grdega in vrednega posmeha. Besedilo v prevodu Franca Vurnika bodo brali igralci Boris Ostan, Bernarda Oman, Iva Krajnc, Milan Štefe, Sebastijan Cavazza, Gašper Tič, Lotos Vincenc Šparovec, Gregor Gruden, Matej Puc, Uroš Smolej, Jure Henigman, Jernej Gašperin, Janez Starina in Jaka Lah.

Sporočilo: nobena družba ni odporna proti korupciji Gogoljevo besedilo prinaša sporočilo, da nobena družba ni odporna proti korupciji. Majhne, provincialne skupnosti pa so še posebej nagnjene k izigravanju zakonov, klientelizmu, nepotizmu in drugim boleznim, ki pestijo tudi sodobne družbe.

Zgodba se začne, ko ustaljen red malega kraja zmoti novica o revizorju, ki bo prišel iz prestolnice, da bi pregledal, kako stojijo posli in ali vse poteka v skladu s predpisi in zakoni. Župan in njegovi podaniki, ki so si stvari uredili po domače, da bi v miru dočakali upokojitev, se prestrašijo. Ko izvejo, da se je v gostišču naselil tujec, seveda izvedejo edini mogoči sklep, da je to revizor. Začnejo ga zasipavati s pozornostmi in darili.

Idejo za Revizorja naj bi Gogolju (1809–1852) v pogovoru navrgel pesnik Aleksander Sergejevič Puškin, s katerim sta bila zelo dobra prijatelja. Puškinu se je namreč na nekem potovanju po Rusiji zgodilo, da so ga zamenjali za visokega državnega uradnika. Gogolj je nato v rekordnih treh mesecih napisal eno najbolj radikalnih in ostrih kritik takratne ruske oblasti, uradništva oziroma birokracije in celotne družbe.