V mariborski Sinagogi odprtje razstave o holokavstu

Osrednji kulturni program se bo odvijal 26. in 27. januarja, že danes pa so v avli gimnazije odprli razstavo Holokavst 1933 - 1945 (Pogum, da se spominjamo). Mariborska Sinagoga je sporočilno izjemno bogato dokumentarno razstavo v sodelovanju s Centrom Simona Wiesenthala iz Jeruzalema gostila že v letih 2004 in 2005 in z njo pozneje uspešno gostovala tudi v Pokrajinskem muzeju Ptuj in na mariborski Srednji ekonomski šoli. Omenjeni kulturni dogodek je hkrati vključen v obsežni projekt Šoa-spominjajmo se, ki sta ga skupaj zasnovali mariborska Prva gimnazija in Sinagoga Maribor, in se že nekaj let postopoma načrtno vključuje v tovrstne evropske projekte. Razstavo sta na Prvi gimnaziji postavila profesorja zgodovine Boris Hajdinjak in Roman Mirnik, odprl pa jo je mariborski župan Franc Kangler.

Razstava prikazuje holokavst Judov med 2. svetovno vojno Razstava prikazuje posledice neke ideologije, ki je hotela sredi Evrope imeti etnično, rasno in kulturno čisto družbo. Doslej je bila na ogled že v devetnajstih državah in poskuša v sliki in besedi prikazati holokavst Judov med 2. svetovno vojno. Gradivo prikazuje trpljenje Judov po prihodu nacistov na oblast v Nemčiji leta 1933 in vse do propada nacistične Nemčije leta 1945. Gre za celoviti prikaz holokavsta, seveda v okviru tehničnih in prostorskih možnosti razstavnih prostorov.

Doslej si je razstavo ogledalo izjemno veliko obiskovalcev, ki so tudi v knjigi vtisov zapisali pretresljive vtise in izpovedi. Gre namreč za ganljivo pričevanje o zelo mračnem poglavju človeške zgodovine, za katero je komaj verjeti, da se je zgodilo v prvi polovici 20. stoletja. Nacisti so v nekaj letih množičnega kršenja človekovih pravic in strahovlade pomorili šest milijonov Judov in tudi na milijone drugih.

Holokavst preživeli redki slovenski Judi Holokavstu se seveda niso mogli izogniti slovenski Judje, ki jih je pred izbruhom 2. svetovne vojne največ, okoli 460, živelo na območju Prekmurja. Le maloštevilni so imeli srečo, da so ta "pekel na zemlji" preživeli in se vrnili na domove, kot neme, a žive priče tega nizkotnega zločina. Nacisti so uničili tudi Jude iz Trsta in Gorice, holokavst so preživeli redki.

"Z objektivno zgodovinsko sliko in dokumentarnim pričevanjem, pa tudi obujanjem spominov, lahko največ storimo, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo," je poglavitno sporočilo gostujoče razstave. Tisti, ki so si razstavo doslej že ogledali na njenih evropskih gostovanjih, med katerimi je bilo mariborsko še posebej odmevno, so v spominske knjige zapisali pretresljive vtise.

Holokavst ostaja velik opomin človeštvu Kot je ob tej priložnosti povedal prvi mož mariborske Sinagoge Marjan Toš, holokavst ostaja velik opomin človeštvu tudi zaradi še vedno občutnega antisemitizma v Evropi in svetu. To je po njegovem del resnice, ki se ji niti v Sloveniji ne moremo izogniti in zato je treba z vsemi močmi podpreti prizadevanja, da bi mladi tudi preko izobraževalnih programov dobili objektivne informacije o tem temnem poglavju zgodovine 20. stoletja. Ob tem si moramo nenehno prizadevati, da postanejo nestrpnost, diskriminacija in rasizem stvar preteklosti in da se zlo holokavsta nikoli več ne bi ponovilo, še dodaja Toš.