V mariborskem SNG premiera Cankarjeve igre Za narodov blagor

Drama SNG Maribor bo Cankarjevo igro premierno uprizorila v petek v Stari dvorani. Dramaturg uprizoritve je Krištof Dovjak, scenografinja in oblikovalka svetlobe Petra Veber, kostumografinja Belinda Radulović, skladatelj Drago Ivanuša, lektor Janez Bostič, oblikovalka maske pa Mirjana Djordjević.

Igralska zasedba: Igrajo Vlado Novak (Aleksij pl. Gornik), Radko Polič (Dr. Anton Grozd), Barbara Jakopič Kraljevič (Katarina), Eva Kraš (Matilda), Peter Boštjančič (Dr. Pavel Gruden), Nataša Matjašec (Helena), Davor Herga (Jožef Mrmolja), Bojan Maroševič (Klander), Irena Varga (Mrmoljevka), Vladimir Vlaškalić (Julijan Ščuka) in Nejc Ropret (Siratka).

V igralskem delu ekipe so tudi Kristijan Ostanek, Miloš Battelino, Viktor Meglič, Mojca Simonič, Zvone Funda, Ivica Knez ter v vlogah natakarjev Jana Jarc, Anja Rošker, Anja Štruc, Elvis Berljak in Rok Kravanja.

Predstava z izrazitim stališčem

Kot je menil Ravnjak, je ekipa ustvarjalcev mariborske uprizoritve dobro izbrana. Po njegovih besedah je ekipa poskrbela za zelo inovativno in provokativno predstavo. "Predstavo je ustvarila avtorsko močna ekipa, zato ima predstava tudi izrazito stališče."

Gre za analizo etičnega vprašanja Po Horvatovih besedah Za narodov blagor "ni komedija in tudi ni politični komad, saj je preveč aktualističen". "Ne gre toliko za zafrkancijo na račun neumnih, plehkih in površinskih ljudi, katerih najboljše maskote in reprezentanti so politiki, temveč za analizo nekega etičnega vprašanja: kaj večina ljudi hoče, ali kaj hoče družba, da oni hočejo?"

"Naša predstava s svojo interpretacijo Cankarja ponuja anatomijo sistema, v katerem živimo. Glavno vprašanje, ki se nam zastavlja, je, kako najti etični izhod iz tega sistema, iz dreka, v katerem živimo," je dejal Horvat. Po njegovih besedah je Cankar v tej igri "demaskiral nacijo, narod, narodnost kot veliko manipulacijo oblasti".

Po Dovjaku je Za narodov blagor jasen v tem, ker (i)zbrance razkrinka kot stiskalce vesti. "Ti, zbrani okrog zmanipuliranega pojma 'blagor', želijo pogoje, v katerih ne bi bilo niti sledu očitka, kritike. Zaradi tega so pripravljeni poteptati svobodo in nedolžnost."

Akterjem ni do duha in resnice "V prostoru laži akterjem Cankarjeve igre ne gre, četudi so že kar visoko formirana intelektualna elita, za razvoj duha, temveč za dobiček. Ker jim ni do duha in resnice, se s pojmom blagra ne ukvarjajo in se ne zavedajo, da je obljubljati blagor narodu lahko v resnici obljubljati gorje," je dodal Dovjak.

Polič razume predstavo kot "iskanje rešitelja, ki ga pravzaprav ni". "Rešitelji pa smo sami. Rešitelj je sam narod. Kaj bo on naredil, bo naredil. Ne moremo iskati rešitelja nekje drugje, izven nas samih. Imam zelo dober občutek, in občutki me ne varajo, da smo naredili izjemno predstavo."

Ivan Cankar (1876-1918) je na prelomu stoletja na Dunaju napisal "skoz in skoz slovensko komedijo" oziroma "resno in jako grenko satiro" Za narodov blagor, ki tudi po stotih letih aktualno govori o sprevrženi vladajoči meščanski družbi, ki na jeziku nosi besede o "narodovem blagru", v rokah pa dejanja za lasten blagor.

Krstna uprizoritev leta 1905 v Pragi Konec leta 1900 je Cankar založniku Schwentnerju oddal rokopis, ki je izšel marca naslednje leto. Politični razlogi so pripomogli k temu, da je bila že napovedana premiera Za narodov blagor (29. januarja 1901) umaknjena s sporeda, ker naj bi bila "pretežka za ljubljanske igralce in za publiko". Krstno uprizoritev je igra Za narodov blagor doživela 28. februarja 1905 v Pragi, slovenska premiera pa je bila 7. decembra 1906. Časnik Slovenec je poročal, da je bila igra "od občinstva sprejeta z entuziazmom, ki je redka prikazen na fotelih našega parterja".

V mariborski uprizoritvi so uporabljeni tudi odlomki iz literarnih del Piera Paola Pasolinija.