Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
12. 2. 2008,
12.56

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Torek, 12. 2. 2008, 12.56

8 let

V Barceloni razstava Zorana Mušiča Iz Dachaua v Benetke

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
V znameniti Gaudijevi stavbi La Pedrera v Barceloni bo od 26. februarja do 18. maja odprta razstava del Zorana Mušiča (1909-2005) z naslovom Iz Dachaua v Benetke.

Razstavljenih bo več kot 130 slik in risb, ki so zaznamovale umetniško pot tega slovenskega slikarja z Goriškega. Mušičeva dela s samega roba velikih gibanj 20. stoletja predstavljajo eno najbolj čustvenih - intenzivnih izpovedi krhkosti človeškega bivanja v svoji tišini - pozabljenosti in molku - nevednosti, z brezpogojno ekspresijo osamljenosti človekove usode, so zapisali prireditelji razstave, ki so v spremljevalni katalog vključili tudi prispevek Vena Pilona. Zoran Mušič se je rodil na današnji dan pred 99 leti v bližini Gorice. Leta 1943 se je preselil v Benetke, kjer je razstavil svoja prva dela iz ciklusov Dalmatinski motivi in Benetke. Leto pozneje so ga deportirali v Dachau, obtožen je bil sodelovanja z odporniškim gibanjem. V taborišču je naskrivaj risal vojne grozote. Po osvoboditvi taborišča je naslikal svoj prvi avtoportret, ne da bi opustil svojo figurativno krajino.

V drugi polovici 50-ih let se je intenzivno ukvarjal z grafiko, a tudi slikanju se ni odpovedal. Serija Dalmatinske pokrajine (1957) je pomenila njegov prvi in edini izlet v abstraktne vode.

Leta 1970 je začel ustvarjati svoj najbolj prepoznavni ciklus "Nous ne sommes pas les derniers" (Nismo poslednji), v katerem je oživel človeško tragedijo, ki jo zaznamujejo pregnanstvo, vojna in nasilje. V 70-ih letih se je vrnil h krajinam in beneškim motivom, sledil je njegov zadnji ciklus s človeško figuro kot simbolom osamljenosti in meditacije.

Razstava v Barceloni nastaja v sodelovanju s prestižnimi muzeji, kot so Centre Pompidou (Pariz), Kunstmuseum (Basel), MNCARS (Madrid), Musee d'Art Moderne de la Ville de Paris, Ca' Pesaro - Galleria Internazionale d'Arte Moderna (Benetke) in Moderno galerijo v Ljubljani (Slovenija) ter z evropskimi zasebnimi zbirkami.

Ne spreglejte