V Barceloni razstava Zorana Mušiča Iz Dachaua v Benetke

Razstavljenih bo več kot 130 slik in risb, ki so zaznamovale umetniško pot tega slovenskega slikarja z Goriškega. Mušičeva dela s samega roba velikih gibanj 20. stoletja predstavljajo eno najbolj čustvenih - intenzivnih izpovedi krhkosti človeškega bivanja v svoji tišini - pozabljenosti in molku - nevednosti, z brezpogojno ekspresijo osamljenosti človekove usode, so zapisali prireditelji razstave, ki so v spremljevalni katalog vključili tudi prispevek Vena Pilona. Zoran Mušič se je rodil na današnji dan pred 99 leti v bližini Gorice. Leta 1943 se je preselil v Benetke, kjer je razstavil svoja prva dela iz ciklusov Dalmatinski motivi in Benetke. Leto pozneje so ga deportirali v Dachau, obtožen je bil sodelovanja z odporniškim gibanjem. V taborišču je naskrivaj risal vojne grozote. Po osvoboditvi taborišča je naslikal svoj prvi avtoportret, ne da bi opustil svojo figurativno krajino.

V drugi polovici 50-ih let se je intenzivno ukvarjal z grafiko, a tudi slikanju se ni odpovedal. Serija Dalmatinske pokrajine (1957) je pomenila njegov prvi in edini izlet v abstraktne vode.

Leta 1970 je začel ustvarjati svoj najbolj prepoznavni ciklus "Nous ne sommes pas les derniers" (Nismo poslednji), v katerem je oživel človeško tragedijo, ki jo zaznamujejo pregnanstvo, vojna in nasilje. V 70-ih letih se je vrnil h krajinam in beneškim motivom, sledil je njegov zadnji ciklus s človeško figuro kot simbolom osamljenosti in meditacije.

Razstava v Barceloni nastaja v sodelovanju s prestižnimi muzeji, kot so Centre Pompidou (Pariz), Kunstmuseum (Basel), MNCARS (Madrid), Musee d'Art Moderne de la Ville de Paris, Ca' Pesaro - Galleria Internazionale d'Arte Moderna (Benetke) in Moderno galerijo v Ljubljani (Slovenija) ter z evropskimi zasebnimi zbirkami.