Špela Jereb: ugriznila je zobozdravnico

Simpatična in vedno nasmejana voditeljica se je rodila 29. novembra leta 1986 v Ljubljani, otroštvo pa je preživela na Vrhniki. Ima še mlajšega brata Miho.

Kdo vam je izbral ime in zakaj?

Družinski prijatelj Leon se je vedno pogovarjal z maminim trebuhom in spraševal, kako kaj Špelca, pa čeprav ni vedel, ali pričakujeta punčko ali fanta. Tako je na svet res prišla punčka in ostala sem Špela.

Vaša prva beseda?

Moja prva beseda je didi, kar naj bi pomenilo dedi.

Prvi spomin?

Spomnim se, kako sem si vedno polepšala nakupovanje z mamo po trgovinah, ki mi je bilo dolgočasno. Očeta sem vedno "nahecala", da me mora najti in loviti po trgovinah, jaz pa sem mu vedno zbežala med obešene plašče, se metala med oblačila ali pa celo zbrala spodnje hlače, ki sem si jih potem poveznila na glavo. Menda sva bila precej glasna, oči s svojim "BUUU!", jaz pa s smehom. Mami se je le držala za glavo in naju mirila.

Najljubša risanka, igra in knjiga?

Najljubša risanka je bila Čebelica Maja, najraje sem se igrala ristanc in risala, moja najljubša knjiga pa je bila Pojte, pojte, drobne ptice, preženite vse meglice. To je bila knjiga s krajšimi pesmicami, ki so mi jih prebrali tolikokrat, da sem znala vse na pamet.

Najljubša sladkarija?

Vse, kar je bilo najbolj nezdravo in barvno, modra barva je najbolj zažigala, ker si potem imel še moder jezik.

Česa ste se najbolj bali?

Zobozdravnice, enkrat sem jo celo ugriznila. Bala sem tudi pajkov, teh pa se bojim še danes.

Najboljši prijatelj/prijateljica? V kakšnem odnosu sta danes?

Najboljša prijateljica v osnovni šoli je bila Anja, občasno jo še vidim, pred nekaj časa sva šli tudi na kavo, ampak na žalost pogostejših stikov z njo nimam več.

Kaj ste si želeli postati?

Frizerka.

Najbolj in najmanj priljubljen predmet v šoli?

Najbolj priljubljena predmeta sta bila likovna vzgoja in slovenščina, najbolj pa sem sovražila matematiko in fiziko.

Obšolske dejavnosti?

Teh je bilo kar nekaj. Največ sem plesala, hodila sem na krožek oblikovanja gline, v pevski zbor, zeliščarski krožek, nekaj časa tudi k planincem.

Najhujša stvar, ki ste jo ušpičili?

Mami pravi, da sem bila priden otrok in da nikoli nisem ušpičila nič takega. Spomnim pa se, da mi je babi pripovedovala, kako sem njej nekaj malega nehote ušpičila. Rada sem ji stikala po šatulji, kjer je imela pribor za striženje nohtov. Tega mi babi ni pustila, saj so bile notri za otroka nevarne oziroma neprimerne stvari. Ko me je spet našla pri šatulji, je rekla: "Špela, ti si živa groza!" Jaz nisem vedela, kaj to pomeni, znano mi je bilo le ime Živa, ker sem imela v vrtcu prijateljico Živo. Tako sem mislila, da je to nova igra, pa sem ji odgovorila: "V redu, babi, jaz sem Živa, ti si pa groza." Temu se velikokrat smejimo še danes.

Prebujanje pubertete: naj zvezdniški idol?

Ko se spomnim na to, se kar nasmejem. Spice Girls so bile glavne.

Srednješolska leta: upornica ali piflarka?

Nisem bila težka pubertetnica, tako da lahko prej rečem, da sem se nagibala k piflarki.

Najstniška stilska podoba?

Najbolj ponosna sem bila, ker sem imela prva na šoli kavbojke na zvonec. Takrat smo jih kupili v Avstriji in sama sebi sem se zdela zelo pomembna (smeh).

Spomin z maturantskega izleta?

Na maturantski izlet na žalost nisem šla.

Prvo plačano delo?

Kot srednješolka sem pomagala v športnem centru Fit & Fun voditi telovadbo za otroke.

Kaj bi danes svetovali sebi pri osemnajstih letih?

S svojimi koraki skozi življenje sem zadovoljna, odločila bi se za enako pot, saj mislim, da je bila ta prava. Mogoče bi si svetovala samo to, da vse pride ob svojem času.