Slovenski arheologi v Mestnem muzeju o številnih najdbah

Spregovorilo bo kar 22 arheologov, ki bodo med drugim pozornost namenili raziskovanju korenin Emone in odkritju kipca prekmurske Venere. Popoldanska okrogla miza bo namenjena varovanju arheološke dediščine. Med arheološkimi projekti, ki jih predstavljajo številni raziskovalci, so še zgornji samostan žiške kartuzije pri cerkvi sv. Martina v Laškem, zgodnjesrednjeveška naselbina na Krvavcu, arheološko zaščitna izkopavanja na Vrhniki ter bronastodobno naselje Pod Grunti-Pince. Spregovorili bodo tudi o izidih najnovejših raziskav struge Ljubljanice med Verdom in Vrhniko ter novo odkritem železnodobnem grobišču Jerovca v občini Tolmin. Z marcem novi zakon o varovanju kulturne dediščine Moderator okrogle mize o aktivnem varovanju arheološke dediščine Bojan Djurić je na današnji novinarski konferenci spomnil, da je 1. marca v veljavo stopil novi zakon o varovanju kulturne dediščine. Slednji je prinesel spremembe tudi na področju arheologije, zato je po Djurićevih besedah čas, da se znotraj stroke premisli o možnostih varovanja arheološke dediščine, "da bi jo raziskovali, kadar jo želimo raziskovati iz akademskih razlogov, ne pa iz razlogov varovalne narave".

Kot je znano, je v Cankarjevem domu od začetka marca na ogled prva egipčanska razstava v Sloveniji z naslovom Faraonska renesansa. Pri Slovenskem arheološkem društvu so v sklopu razstave v marcu in aprilu pripravili cikel predavanj o kulturno-zgodovinskem sodelovanju Slovencev pri odkrivanju Egipta.

Na uvodnem predavanju minuli teden so spregovorili o slovenskih zbiralcih egipčanskih starin v 19. stoletju, v torek, 18. marca, sledi predavanje o obdobju razmaha egiptomanije v 19. oziroma na začetku 20. stoletja. Tretje predavanje bo minilo v znamenju predstavitve življenja in dela misijonarja Ignacija Knobleharja, 1. aprila pa bo cikel sklenila predstavitev mumije Isahte, ki je sicer na ogled v Narodnem muzeju Slovenije.

Proti koncu lanskega leta je izšla tudi zadnja izdaja glasila Slovenskega arheološkega društva Arheo, v kateri je zbran blok prispevkov o odnosu arheologije do javnosti, je dejal predstavnik uredništva revije Benjamin Štular.

Pričujoča izdaja prinaša tudi znanstvene članke o eksperimentalni arheologiji, načinu lesenih gradenj v času bronaste in starejše železne dobe v Sloveniji, nekaj prostora je odmerjenega tudi arheologiji grobišč. Štular je še opomnil, da si je mogoče stare izdaje Arhea prebrati na spletu, revija pa je po novem na voljo tudi v Mestnem muzeju Ljubljana.