Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Volitve 2026
Deja Crnović

Sreda,
3. 10. 2012,
9.21

Osveženo pred

9 let, 11 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 3. 10. 2012, 9.21

9 let, 11 mesecev

Skrivnostni Državljan Diareja

Deja Crnović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Tomaž Lavrič je v vseh svojih pojavnih oblikah zagotovo prvak slovenskega stripa, ki je končno dobil še svoj dokumentarni film. Kdo je Tomaž Lavrič, so se v filmu spraševali v režiji Dušana Muravca.

Da je Tomaž Lavrič živa legenda, se strinjajo številni, tudi vprašani v dokumentarcu Državljan Diareja ali Kdo je Tomaž Lavrič, ki svojemu poznavanju in navdušenju nad Lavričevo genialnostjo dodajajo, da bi se o njem morali učiti v šoli in po njegovih stripih snemati filme … A kaj lahko povemo o striparju, ki vpogled v lastno ustvarjanje dopušča le prek svojih del?

Verjetno bi pričakovali preveč, če bi mislili, da bo Lavrič v dokumentarcu nastopal, kar Muravec razčisti že na samem začetku filma. Lavrič v dokumentarcu ne nastopa, vsaj ne z besedami. Občasno lahko vidimo posnetke njegovega risanja in seveda njegova dela, medtem ko vlogo interpreta kratke Lavričeve poezije, ki jo tedensko v MladinaMitu objavlja kot Lovro Matič, prevzame Janez Škof. O Lavriču, kot se spodobi za sodobni slovenski dokumentarni film, govorijo drugi.

Film Državljan Diareja tako ponuja pregled Lavričevega dela in legende. Kot narekuje naslov, je poudarek na legendarnem liku Diareje, ki že približno 25 let dopolnjuje strani Mladine. A Lavrič ni samo Diareja, saj, kot ugotavljajo sogovorniki, obvlada vsaj pet popolnoma različnih risarskih slogov, njegov talent pa ni omejen le na risanje, temveč je med drugim izjemen tudi pri scenaristiki, pesnjenju in pisanju dialogov. Občasno se zdi, da življenje posnema njegovo fikcijo, na primer po stripu Sokol in golobica, ali pa njegova fikcija nadomešča stvarne opise nekega obdobja, na primer v stripu Rdeči alarm.

Izvemo tudi, da Lavrič v tujini nima težav s kamerami in novinarji, da mu je včasih lažje še enkrat narisati vse ilustracije, kot pa se odpeljati v Šiško po že narejene, da vsak dan vsaj osem ur riše in da je zaradi položaja stripa na Slovenskem velikokrat po krivici spregledan kot umetnik.

Muravec tako kljub odsotnosti predmeta obravnave položaj rešuje z grafičnimi vložki, anekdotami iz ust poznavalcev in opazovalcev ter posnetki Lavričeve roke pri delu. A ker nastopajoči ugotavljajo, da ne obstaja samo en Tomo, temveč gre za več različnih osebnosti (v stripu Sokol in golobica se je razdelil na dve), ki jim Državljan Diareja le posoja svojo izšolano roko, je vprašanje v naslovu hkrati tudi odgovor.

Državljan Diareja je zaslužen poklon umetniku in po razstavi v Moderni galeriji še eden od pozivov k dojemanju striparstva kot enakovredne in enakopravne umetnosti.

Ne spreglejte