SBD skozi odsotnost in zbiranje

SBD sta Mateja Rojc in Simon Hudolin Salči, umetnika mlajše generacije, ki se z razstavo, naslovljeno Small but dangers, že drugič predstavljata v Galeriji in Centru P74, tokrat bo njuno delo na ogled do 22. januarja.

Čez postavitev umetniškega tandema, ki se razprostira skozi dva galerijska prostora, se gledalec lahko sprehodi ob pomoči "razstavnega zemljevida", na katerem so označena vsa vključena dela. Med njimi so slike – oljni pasteli na les, olje na platno, lepenka, risbe; najdene fotografije, zadnja platnica knjige, škatlica za diafilm, lovska tarča, kuverta, fotografija in performans knjige …

V prostor in medsebojne relacije so tako postavljeni različni vizualni projekti, od objektov readymade, nastalih likovnih del in fotografije, ki je plod sodelovanja s fotografom Matijo Brumnom, do knjige umetnika.

Skozi razstavljeno umetnika predstavljata in preizkušata postopke zbiranja, urejanja in reprezentacije. Pa naj gre za zbirko vsakdanjih predmetov, obskurnih, v tem kontekstu večpomenskih, kot so to na primer škatlica za diafilm, stekleni kozarec s pepelom, lovska tarča, kuverta in nosilec za lovsko trofejo. Za serijo, poimenovano Natura morta, v kateri so zbrani navedeni predmeti, se ob njihovi postavitvi v prostor neobhodno postavi vprašanje njihovega razmerja do drugih v prostoru prisotnih del, objektov, izjav in vsebin.

Kustos projekta Tadej Pogačar to opisuje kot nenavaden občutek, "kot da bi se znašli sredi pripovedi, ki se ves čas izmika in nas prepušča negotovim čutnim zaznavam in nejasnostim. Predmeti, objekti, risbe, ki so realni in resnični, a do njih ne moremo. Njihov pomen je blokiran oziroma večpomenski, da si z njim ne moremo pomagati. Vse je kot na dlani, a ničesar ne moremo do konca razumeti". In da je pomenska izmuzljivost lahko še bolj oprijemljiva, za postavitev Natura morta SBD poudarjata, da to ni sklenjena celota. Predmeti so seveda lahko postavljeni v drugačen red, s čimer izpostavijo druge pomenske povezave in poudarke. S sprejemljivostjo, izmuzljivostjo in arbitrarnostjo postavitve tako umetnika podčrtujeta nestabilnost pomena ter oblikovanja končnih smislov.

Odsotnost prisotnega Za odsotnost Tadej Pogačar v spremnem tekstu ob razstavi zapiše, da je ena od stalnic dela SBD. Opiše jo kot elementarno stanje, kot prazno mesto, kot izbris, zanikanje in zavrnitve. Praznine pri tem igrajo pomembno vlogo pri prostorski postavitvi, so element povezovanja in podajajo ritmično strukturo.

Princip odsotnega se pojavlja tudi v seriji Performans knjig. Gre za knjige umetnika, unikatna dela, ki so nastala z akcijo trganja knjižnih strani. Vsaka izmed njih nosi naslov: Vnebohod; Ma che sara; Praznina je polnost; Vislice; Realizem; Make love to Elizabet Tejlr; Mleko, mleko, limonada za ovinkom čokolada; Brez naslova; Kar se Janezek nauči, to Janezek zna; Bela knjiga. Knjige so različnih formatov, do skicirk, šolskega zvezka, žepnih koledarjev do žepnega slovarja, o katerih vsebini priča le nekaj sledi oziroma so njihova vsebina to, kar ostaja, to, kar je. Nekaj preostalih neiztrganih listov, na katerih so risbe, zapisi, fotografije, ali samo platnice s kakšnim zapisom, lahko tudi s podpisom.

Performans knjige so prav tako dela, ki gledalca soočajo z izmuzljivo pomena sledi nečesa, kar naj bi bilo, a dostopa do tega resnično nimamo. Prisotno, ki priča o odsotnem, razpira poti našega pomenjanja in prikliče (zgolj) slutnjo o interpretiranem.