"Sapramiška je ena od najpomembnejših junakinj naše popularne kulture" (intervju)

Kako ste se spopadli s posameznimi vlogami, kaj vam je povzročalo težave? Sapramiška je slovensko ljudsko bogastvo. Velika Britanija je nedavno promovirala svojih 50 najpomembnejših kreativcev, od glasbenikov, likovnih umetnikov, modnih kreatorjev ... Jaz bi v kakšen slovenski almanah 50 živih oseb vključil tudi fiktivne junake. Sapramiška je ena od najpomembnejših junakinj naše popularne kulture. Včasih je problem, kako "interpretirati" nekaj, kar publika pozna že desetletja. Svetlana je napisala sijajen novi dramolet, Sapramiško 2, Sapramišjo srečo, in nam pustila odprte roke. Imam sanjsko ekipo.

Kako obsežne so bile priprave na predstavo? Predstava se pripravlja že leto dni. Želel sem, da Mitja Vrhovnik Smrekar napiše glasbo za Svetlanine songe, son:DA iz Maribora (Metka Golec in Miha Horvat) pa pripravita vizualno podobo. Tako je bilo tudi z igralsko ekipo. Prepričan sem, da je Vesna Zornik najboljša Sapramiška. Enako mislim za Violeto Tomič in Tadeja Piška. Veliko časa je v preteklem letu minilo v pogovorih, zaradi koncepta, animacij. Želel sem dobiti čisto delo, ki bo uspelo prenesti Svetlanino poezijo na oder. Predstava je bila izjemno zahtevna, še posebej ker gre za predstavo, namenjeno najmlajši publiki in ljubiteljem izjemne Svetlane Makarovič. Velik napor sta v predstavo vložili tudi moji stalni sodelavki koreografinja Natalija Manojlović in kostumografinja Ana Savić Gecan. Predstava je živahna, polna barv in divjega ritma.

Ali ste likom tudi sam posodili glas ali tudi stas? Metka je narisala fantastične like, ki so kolaž fotografije in računalniške risbe. V njih je na nekakšen "montipajtonovski" način, povezan lik igralca, on govori, predstavljen je s fotografijo, ampak tudi z animacijo. Užival sem, da sem kot Kovač tudi sam del "igralske" ekipe Sapramiške in ne "le" režiser. (Kovačeve mišice so v predstavi sicer resda veliko večje od mojih.)