Razprodane knjige Karla Marxa

"V sredo je bil Marx razprodan,'' je dejal poslovni direktor berlinske Založbe Karl Dietz Jörn Schütrumpf. V prvih treh tednih oktobra so prodali 417 izvodov, samo v torek in sredo 89 izvodov, skupaj od novembra lani pa kar 2000 izvodov njegovega temeljnega dela Kapital. Celotna prodaja klasika, bodisi v posameznih knjigah ali pa kot zbrano delo v 23 knjigah (Marx/Engels Werke, MEW), se je tako letos povzpela na 2400 izvodov, je povedal Schütrumpf. Leta 2005 so prodali le 500 knjig.

Dobra prodaja, kriza v družbi "Od leta 1946 je bil Kapital natisnjen in prodan v skupni nakladi milijon izvodov," je navedel Schütrumpf. Prodaja poteka ciklično. "Ko se Marx dobro prodaja, gre družbi slabo," je povedal Schütrumpf. "Ko je razprodan, je jasno, da nekdo profitira od revščine drugega." Povpraševanje po Marxu se pri tem vedno bolj premešča na zahodnonemška univerzitetna mesta. "V prejšnjih časih smo četrtino naklad pošiljali v Vzhodni Berlin. Zdaj gre na trg celotnega Berlina morebiti le še desetina naklad," je povedal direktor založbe.

Zanimivo predvsem za mlade Schütrumpf se veseli živahnega povpraševanja, a na Marxa gleda povsem trezno. "Pri Marxu ni nobenih novih rešitev za aktualne probleme. Pojasnjuje le povezave." Schütrumpf ima vtis, da po klasiku posegajo predvsem 20- in 25-letni študenti. "Ta generacija je v naši družbi namreč skusila naslednje: Ne potrebujemo vas, sami se znajdite," je povzel Schütrumpf. "To pomeni hladno vojno družbe obilja proti lastni družbi."

Kmalu tudi film? Za Marxovo miselno zapuščino se je ogrel tudi režiser Alexander Kluge. Kluge je kot prvi rekonstruiral načrte za ekranizacijo obširnega, skoraj 1000 strani obsegajočega opusa: svetovno znani sovjetski režiser Sergej Eisenstein (Križarka Potemkin) svojega projekta leta 1929 ni mogel uresničiti. Pod naslovom "Nachrichten aus der ideologischen Antike" (Novice iz ideološke antike) naj bi Klugejevo skoraj deset ur trajajoče delo po poročanju medijev sredi novembra pri založbi Suhrkamp izšlo kot DVD-Box.

Kluge je dejal: "Če človek resno prebira Marxova besedila enega za drugim, jih ubija. Šele z enim strelom Tilla Eulenspiegla, ki ima naslednika v Helge Schneider, teksti pridobijo manevrski prostor. Marx je gradivo za šolski odmor, ne za šolsko uro."