Prenovljeni muzej na Blejskem gradu odprl svoja vrata

Več kot 200.000 ljudi, ki letno obišče grad, si bo lahko ogledalo nove muzejske prostore in eksponate, ki podrobnejše prikazujejo zgodovino blejskega območja. Čez nekaj let pa bo grad zasijal v popolnoma prenovljeni podobi.

Država je Blejski grad dala v upravo blejskemu zavodu za kulturo Na Blejskem gradu so 19. junija 2006 podpisali pogodbo, s katero je ministrstvo za kulturo ta pomemben kulturni objekt zaupalo v upravljanje blejskemu zavodu za kulturo. "To je pomenilo začetek novih, boljših časov za ta enkraten objekt, ki že tisočletje iz te dominantne pozicije spremlja in tvori blejsko zgodovino," je ob slovesnem odprtju prenovljenega muzeja poudaril Matjaž Završnik, direktor Zavoda za kulturo Bled, ki je bil ustanovljen prav za upravljanje z gradom.

Celotna investicija je presegla milijon evrov

Prepričan je, da se je zavod izkazal pri izpolnjevanju svojih obljub in dolžnosti, kar dokazuje dokončana prva faza prenove. Gradbeno so prenovili muzejske prostore, v katere je Narodni muzej Slovenije namestil elemente nove muzejske zbirke, izvedena pa so bila tudi obsežna dela pri zunanji ureditvi, zasaditvi in označitvi gradu. Celotna investicija je presegla milijon evrov, pri čemer je bil največji strošek prenova muzejskih prostorov, 400.000 evrov pa je stala nova muzejska zbirka.

Grad naj bi bil v celoti obnovljen do svoje tisočletnice leta 2011

V obnovo so bile vložene tudi vstopnine za grad, saj se v skladu z upravljavsko pogodbo sredstva, ustvarjena na gradu, prvenstveno vlagajo v program prenove. Ta temelji na investicijskem načrtu, ki predvideva celovito obnovo do leta 2011, ko bo grad praznoval tisočletnico svoje prve pisne omembe, in na upravljavskem načrtu, ki se nanaša na celovito ureditev kompleksa izven stavbe, vključno z izgradnjo arheološkega parka ob vznožju gradu.

"Država ima veliko gradov in malo denarja, zato sama ni najboljši skrbnik" Ministrstvo je z delom blejskega zavoda za kulturo zadovoljno. "Našli smo uspešen način, kako bo država lahko dala naprej v upravljanje tudi ostalih 42 takšnih objektov. Država ima namreč veliko gradov in malo denarja, zato sama ni najboljši skrbnik," je na slovesnosti poudaril direktor direktorata za varstvo kulturne dediščine na ministrstvu za kulturo Damjan Prelovšek.

Blejski in Predjamski grad sta edina s pozitivno bilanco Pojasnil je, da ima ministrstvo na voljo nekaj denarja iz evropskih skladov, s katerim so že obnovili posamezne gradove po Sloveniji, bogato pa je podprlo tudi obnovo Blejskega gradu, ki je za Postojnsko jamo druga najbolj obiskana točka v Sloveniji. Poleg Predjamskega gradu je edini slovenski grad, ki ima pozitivno bilanco in Prelovšek verjame, da bodo sredstva, ki jih grad ustvarja, namenjena obnovi kulturnih objektov na Bledu.

Blejski župan Janez Fajfar je prepričan, da je odprtje prve faze prenove gradu zgodovinski dogodek. Grad sta namreč v svoji tisočletni zgodovini zaznamovala dva velika potresa, prenove pa je bil deležen tudi po požaru po drugi svetovni vojni. "To je četrti tako pomemben trenutek v zgodovini gradu," je poudaril župan. Ob tem je pojasnil, da so na Bledu dolgo časa čakali na to obnovo. Vendar se je, glede na to, kakšna je razstava, splačalo počakati, je dodal Prelovšek.