Periskop: oddaja, ki je spraznila ulice

Osemdeseta in devetdeseta leta prejšnjega tisočletja veljajo za "zlato dobo" otroškega in mladinskega programa na nacionalni televiziji. Mladina je slovenske televizijske oddaje z izjemo današnjih dejansko poznala, še več, jih z velikim navdušenjem redno spremljala in radovedno vsrkavala tudi njihove poučno izobraževalne vsebine, saj so bile podane na humoren in zabaven način. Ena najbolj kultnih oddaj tovrstnega kova brez dvoma še danes ostaja Periskop, ki so ga prvič predvajali leta 1985. Oddajo je poosebljal voditelj Gojmir Lešnjak-Gojc, ki se je javljal iz scenografsko zanimivega studia – skladno z imenom je spominjal na podmornico. S pomočjo "periskopa" je bil v stiku s terensko ekipo, ki se je glede na temo oddaje javljala z raznovrstnimi prispevki. Gojcu so se v studiu pridružili tudi gosti, s svojim ansamblom pa je skrbel še za glasbeno sprostitev. Šefi sprva niso bili navdušeni nad imenom Koncept je zasnoval današnji direktor televizije, v začetku osemdesetih pa novi urednik otroškega in mladinskega programa, Janez Lombergar. Takrat so imele vsebine za otroke in mladino na RTV razvojno prioriteto. Lombergar se spominja, da je kar vrelo od zagona in novih idej neštetih mladih sodelavcev iz cele Slovenije. Med drugim so si v sodelovanju z umetniško skupino NSK za mladostniško programsko shemo zamislili tudi prepoznavni simbol – električni klobuk. Odlomek iz oddaje:

Periskop, katerega urednica je takrat bila perspektivna mlada novinarka Tatjana Trtnik, je sprva nosil delovni naslov Pionirski tednik, končno ime pa si je domislil Boris A. Novak. Čisto mimogrede, med klepetom na Levstikovih nagradah za mladinsko književnost, kjer sta bila z Lombergarjem skupaj v žiriji. Ime po napravi, s katero se iz podmornice opazuje morsko gladino, se je celotni ekipi zdelo izjemno posrečeno, šefom pa sprva malo manj, a Janez Lombergar je vztrajal. Spominja se, da je res močno verjel v uspeh oddaje, tako zelo, da je pod delovni naslov za šalo pripisal " oddaja, ki bo izpraznila ulice". Imel je prav, kaj kmalu je bila ob torkih, ko je bil Periskop na sporedu, slovenska mladina prikovana pred televizijske ekrane.

"Če boš stvar razlagal dolgočasno, bodo rekli: 'ma crkni!'" Studijski voditelj Gojc, takrat še neizšolani igralec, se je zaradi svoje, po Lombergarjevih besedah vsestranske talentiranosti izkazal za najboljšo izbiro: "Znal je pripovedovati, se pogovarjati, igrati vloge in instrumente, peti in plesati." Med drugim je zaslužen tudi za v oddaji predvajane originalne skladbe, ki jih je izvajal skupaj s svojo zasedbo SRP. Besedila za pesmi je napisal Boris A. Novak in jih pozneje tudi izdal v pisani obliki. Najbolj znana med njimi je zagotovo slovita uvodna špica Kvišku periskop!

Kvišku periskop!

S terena se je javljal Jos Zalokar, ki je gledalce navduševal s svojimi iznajdljivimi in neredko improviziranimi humornimi vložki, s katerimi je popestril izobraževalne vsebine, ki jih je sicer predstavljal. Zalokar se spominja: "Želeli smo na šaljiv in poljuden način povedati, da je na primer 4000 let staro kolo, ki so ga našli na Igu, nekaj pomembnega. Če boš to razlagal po šolsko – dolgočasno, si bo mlad gledalec mislil: 'ma crkni!', če pa boš šaljiv in prijazen, pa se bo komu morda zdelo zanimivo."

Josu se je pri dogodivščinah, ki so med drugim vključevale izlete v Tunis, Makedonijo in plavanje z divjim delfinom v Črni gori, kmalu pridružila tudi Desa Muck, s katero sta tvorila odličen tandem. Posebno terensko ekipo sta predstavljala tudi dva najstnika, ki sta raziskovala in o temi poizvedovala na svoj način, skozi mladostniške oči. Najprej sta bila to Majda Koroša in Matej Strah (pozneje so ju povišali v voditelja mladinske oddaje Ex Libris M&M), nato pa med drugim tudi Blažka Mueller in Vojko Odlazek.

Oddajo so gledali otroci iz cele Jugoslavije, prejemali so ogromne vreče pisem mladih oboževalcev, voditelje pa so redno prepoznavali na ulici. Jos Zalokar se spominja dogodka, ko so z ekipo snemali v nekem majhnem kraju, kjer so jih iz učilnice v tamkajšnji šoli opazili otroci in od vzhičenosti pritekli ven ter kričali od navdušenja.

"Ful špon": Poneumljanje otrok? Še eden izmed pogostih indikatorjev, da je oddaja med mladino res priljubljena: očitki o njeni škodljivosti. Jos Zalokar si je dobro zapomnil časopisni članek, kjer se je avtor razpisal o tem, kako jezik, ki ga govorijo v oddaji, poneumlja slovenske otroke, ker se poslužuje preveč slengizmov. Jos se je v tistem času res domislil kakšne nove fraze, med drugim skovanko "ful špon", ki se je obdržala do danes, a to ne pomeni, da voditelji niso obvladali zbornega oziroma knjižnega pogovornega jezika. Mladostniški poljudni izrazi so v resnici služili bolj kot popestritev in tovrstno mladostnikom prijazno podajanje informacij je urednik od njih tudi pričakoval. "Poljudno, vendar ne poljubno", je poudarjal Lombergar, ki pravi, da je bilo najbolj pomembno, da so podajali tehtne, zanimive in poučne informacije, ne pa, da bi "govorili nekaj v tri dni".

Zaton mladinskih oddaj: so marketinško nezanimive? V sodobnem času je sicer na sporedu kar nekaj otroških in mladinskih oddaj, a redko kdo se katere od njih takoj spomni, kaj šele, da bi vedel, kdaj je na sporedu ali jo redno spremljal. Kultnega statusa, kot so ga v zlatih časih imeli Periskop, Radovedni taček, Ex Libris, morda celo Klub Klobuk, že dolgo ne uživa nobena.

Gojmir Lešnjak meni, da slabo zastopanost tv-oddaj, namenjenih mladini, lahko pripišemo splošni naravnanosti, ki jo dobro povzema po njegovem mnenju kar malce "ogabna" izjava, ki jo je slišal nedavno: "Baje se nikomur ne splača vlagati v produkcijo otroških in mladinskih oddaj, ker so marketinško nezanimive. Grozno. Morda je najbolje, da otroke kar nehamo delati?"