"Ohraniti moramo trezne glave"

Miha Hočevar ima na svojem seznamu celovečernih filmov štiri uspešne izdelke - Jebiga, Na planincah, Distorzija in Gremo mi po svoje, ki je poleg dveh zlatih rol dobil tudi vesno za najboljšo vlogo, in sicer jo je prejel Jurij Zrnec za vlogo nervoznega in preresnega taborniškega vodnika. Poleg filmov pa se je 47-letni režiser proslavil tudi s snemanjem reklamnih oglasov, za katere je prejel že dva zlata bobna. Ob zadnjem filmskem uspehu se mu zdi najbolj pomembno to, da vsi skupaj ohranijo trezne glave, kar jim zaenkrat po njegovih besedah dobro uspeva.

Film si je po podatkih s prejšnjega konca tedna ogledalo 56 tisoč ljudi. Kaj pohvalijo gledalci? Po dveh koncih tedna predvajanja smo dosegli številko 56 tisoč, tako da smo kar malo presenečeni in poskušamo ohraniti trezne glave. Všeč jim je, da zgodba ni klasična, kar pogrešajo kritiki, pa seveda Jure. Super je odgovarjati na hecna vprašanja.

Kaj sprašujejo otroci? Če je bila scena z joški tudi v scenariju.

Je bila v scenariju ali je šlo za trenutni navdih? Pri filmu ni nobenega trenutnega navdiha. Kako pa se počutijo mlade filmske zvezde? Druži jih to, da so ponosni na to, kar so naredili. Vedno poudarjam, da je treba ohraniti trezne glave. Sicer poslušajo, vendar bo najbrž koga tudi malo "zamotalo".

Je koga že prevzel uspeh? Ne, če pa že, pa zelo dobro skrivajo. Sicer so pa sami kul modeli. Že na izboru sem videl, da so to kljub letom lepo oblikovane in trezne osebe.

Koliko vašega truda je bilo treba, da ste jih izoblikovali za posamezno vlogo? Že odraslega igralca je težko transformirati, če ni sam tega sposoben. Nekaj naredi maska, nekaj kostum. Otroka pa je še toliko težje. Izbiram intuitivno in prek pogovora vidim, ali nekdo ustreza za določeno vlogo ali pač ne. Za nekatere sem posamezne prizorčke prilagodil, da so jim besedno ustrezali.

Sanjski odlomki so precej dolgi. Kaj ste želeli povedati z njimi? Šest do sedem let stari otroci so se velikokrat odzvali ravno na sanje. Sanje so jim bile najbolj všeč. Med sanjskimi prizori se lahko otroci malo pogovorijo, med dialogom morajo biti bolj zbrani.

Kako pa se gledalci odzivajo na prizore golote? Ali spravljajo starše v zadrego ali pa jim morda nudijo priložnost za pogovor z otrokom? Vemo, kje prežijo glavne informacije in nevarnosti za mlade gledalce – internet, vsaka trafika prikazuje več spolnosti. Erotika in gole prsi so nekaj tako neverjetno običajnega, da res ne vem, zakaj bi komu šlo v nos. Prav tako smrt. Mogoče je smrt še bolj zanimiva za pogovor z otrokom. Na koncu ni hollywoodske razrešitve in herojstva. Tukaj se suče največ debat.

Koliko časa je zorel film? Prvo idejo o taborniškem okolju sem dobil leta 2004. Leta 2005 smo prvič oddali scenarij v razvoj. Celo lansko leto je šlo za produkcijo, polovico letošnjega leta pa za postprodukcijo. Z dobro ekipo in podporo za en film potrebuješ približno dve leti.

Snemali ste 40 snemalnih dni. Je to hitro za naše razmere? Pri nas je za mikroproračunski film dovolj 20 dni ali še manj, če snemaš v eni sobi. Mi smo snemali na več lokacijah, dva dni smo podaljšali zaradi dežja.

Filmi niso vaš edini uspeh. Za svoje oglase ste dobili že dva zlata bobna. Kako primerjate snemanje oglasov in filmski svet? Po eni strani je več denarja. Razmerje je drugačno. Snemanje oglasov poteka po naročilu. Povejo ti, kaj želijo, dobiš scenarij, ki je lahko super ali pa je katastrofalen. V tem primeru si v službi. Sem obrtnik, ki me najamejo. Režiserjev je veliko. Nekateri so za filme, nekateri za oglase, nekateri za športne prenose. Jaz tega ne bi bil sposoben, ker bi me zadela kap že pri tretji minuti tekme.

Zakaj bi vas zadela kap? Kaj če bi naši igrali, že to bi bila prevelika obremenitev! Tam imaš deset monitorjev, ne smeš zamuditi gola. To je stresno in jaz nisem ljubitelj stresa. Tudi snemanje je stresno, vsak dan imaš deset ur dela.

Kako potem poskrbite, da vse teče umirjeno? No, ni vedno umirjeno. Tudi hektično je, sonce zahaja, moraš določene stvari posneti, pol strani dialoga, letala letajo, tišina, zvok, sonce, senca, oblak, dež. Če so priprave uspešne, si še vedno v predinfarktnem stanju, ampak je vse pod nadzorom.

Kako se sprostite po tako napornem dnevu? Kakšen pirček spijem. Po vsakem dnevu ti odleže, če si uspel izpolniti načrte. Si neverjetno srečen. Drugo jutro pa spet – kaj imamo danes ...

Posneli ste Na planincah, Jebiga, Distorzijo, Gremo mi po svoje. Vsi govorijo o mladostnikih. So oni najboljše testo za dober film? Filmi niso iz testa! Mladi so predvsem tisti, ki film tudi najbolj potrebujejo, če gledam sebe. Film mi je pomagal izoblikovati osebnost. Tako tudi oni potrebujejo filme, v katerih se bodo prepoznavali, ali pa tudi ne. Oni so tudi tisti, ki hodijo v kino.

Ob katerih filmih ste se vi izoblikovali? Mesh Roberta Altmana, Doctor Strangelove Stanleyja Kubricka, potem se je pa začelo valiti. To so bila osnovnošolska leta, potem sem odkril Kinoteko. Potem se je pred mojimi očmi odvrtela vsa filmska zgodovina.

Boste s svojim zadnjim filmom obogateli? Blazno bom obogatel. Honorarja bo kmalu zmanjkalo. Računam na nove projekte. Zaslužek od kart se razdeli državi, prikazovalcu, distributerju, skladu, producentu, na koncu pa sem jaz. Mogoče bo za počitnice drugo leto.

Kako je z idejami? Jih imate preveč? Padajo z neba. Tudi sam sem bil tabornik in sem se spomnil, da bi bil to krasen mikrokozmos za veliko zgodbic. Ni jih preveč, slabe takoj odpadejo, dobre pa se lahko po glavi valjalo leta in potem enkrat pridejo na plan. Povsod imam razne listke.

Je bil vaš taborniški vodnik tudi tako nervozen, kot je Zrnec? Ne, vsi so bili zelo v redu! Tukaj gre za metaforo, pri tabornikih ni tako. Malo smo zaostrili, da je bolj konfliktno. Hoteli smo povedati, da so mnogi odrasli vedno otroci in da imajo otroci že vse nastavke svoje odraslosti.