Narodna galerija bogatejša za Jamovo Belokranjko

Na današnji slovesnosti je Urbanc dejal, da sliko poklanja slovenskemu narodu v spomin na očeta Antona Urbanca. Slika bo vključena v razstavo Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920. Namen poklona je tudi, tako Urbanc, v Sloveniji predstaviti potencial slovenskega kapitala iz tujine, ki je po presoji donatorja v Sloveniji še vedno premalo izkoriščen. Poskrbimo, da bo slovenski svet, o katerem je govoril Prešeren, del našega razumevanja, je še dodal.

Plemenita poteza Urbanca

Direktorica Narodne galerija Barbara Jaki je Urbančevo dejanje označila kot redko in plemenito potezo, ki odraža velikega človeka plemenitih načel in zavednega domoljuba. Spomnila je, da je Urbanc Narodni galeriji že lani podaril sliko Riharda Jakopiča - Breze v soncu iz leta 1905.

Jakopič in Jama sta bila prijatelja in sodelavca. Skupaj sta slikala v okolici Ljubljane. Med četverico modernistov - Jama, Jakopič, Grohar, Sternen - je bil Jama najizrazitejši impresionist. Motivno se je posvečal predvsem krajinam, slikal pa je tudi mestne vedute in figure.

Delo iz leta 1930 V skladu z impresionistično teorijo je natančno analiziral svetlobo. To je vidno tudi na sliki Belokranjka, na kateri je upodobljena osvetljena ženska figura s pokrivalom v belem. Poteza čopiča je skicozna in sproščena, kar pripomore k stapljanju figure z naravo, je sliko opisala Jakijeva. Delo, nastalo okoli leta 1930, se je v slikarsko zbirko Narodne galerije vpisalo pod inventarno številko 3357.

Matija Jama se je leta 1872 rodil v Ljubljani. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, nato se je z družino preselil v Zagreb. Po končani višji gimnaziji se je vpisal na pravno fakulteto, vendar je že leta 1890 opustil študij in odšel v München, kjer se je vpisal v zasebno slikarsko šolo. Po poroki z nizozemsko slikarko Luizo van Raders je veliko potoval, po letu 1924 pa se je ustalil v Ljubljani.

Med najbolj znanimi Jamovimi serijami so Breze, Vrbe, Rajanje, Kostanji in Topoli, med pomembnejšimi slikami pa Hiše v snegu (1910-1911), Šenklavž (cikel 1927-1935), Pogled na Šmarno goro (1938) in Avtoportret (1941-1946), je zapisano v Velikem svetovnem biografskem leksikonu.