"Mojih oboževalcev ne zanima, kaj se dogaja v moji spalnici"

Pred dnevi, natančneje 11. junija, je minilo natanko 25 let od trenutka, ko je Alenka Godec prvič stopila na oder in se s tresočimi rokami predstavila slovenski glasbeni javnosti. Vendar tudi neverjetna trema ni pokvarila zmagovalnega nastopa, ki jo je izstrelil med zvezde. Skladba Tvoja, ki jo je takrat zapela v sodelovanju s skupino Cafe, je postala njena srečna "zvezdica" in hkrati tudi nerazdružljiv del njene glasbene kariere. "Zapomnili si bomo ime Alenka Godec," je takoj ob prvi radijski najavi njenega prvenca napovedal Janko Ropret. In še kako je imel prav.

Alenka je v naslednjih letih nanizala številne uspehe, izdala je kar osem soloalbumov. In čeprav se številni spominjajo predvsem zadnjih dveh albumov priredb, ki so bili dejansko najbolje prodani, pa so Alenki poleg skladbe Tvoja najbolj pri srcu tudi drugi hiti, ki so nastali predvsem iz sodelovanja z glasbenim tandemom Klinar-Rupel: Če verjameš ali ne, V meni je moč in Ni me strah. Nekakšen "madež" v njeni glasbeni karieri je verjetno neuspeh na evrovizijskemu izboru Ema, ona je namreč tista nesrečnica, kateri je Miša Molk narobe prebrala glasovalno številko in jo morda celo prikrajšala za pot na Evrovizijo. "Takrat sem bila malo razdražena," se spominja, vendar noče preveč polemizirati, saj je preveč skromna in se raje umakne, kot da bi se spustila v kakšno grdo medijsko vojno. "Marsikdo bi naredil cel bum," iskreno prizna.

Toda Alenka je rada tudi mama in gospodinja, predvsem pa tudi žena, ki za svojega moža pravi, da je tiha, ampak zelo močna opora. Izogiba se rumenim medijem, požvižga se na kritike o svoji zunanjosti in se raje posveča vsakdanjim prijetnostim, ki jih ponuja življenje, med drugim tudi druženja s svojim oboževalci: "Zelo mi ustreza, če me nekdo na ulici pozdravi, prime za roko ali objame. To mi pomeni veliko več kot vse drugo."

Minilo je 25 let. Ste si vzeli čas za razmislek? Na kaj ste najbolj ponosni, morda kaj obžalujete? Gotovo sem lahko najbolj ponosna prav na to, da sem že 25 let na sceni. V tem času jih je veliko prišlo, prav tako veliko jih je tudi odšlo. Obžalovanj nimam, čeprav se zavedam, da so bili tudi trenutki, ko se nisem odločila najbolje, ampak konec koncev je to del življenja in iz tega se lahko tudi kaj naučiš.

Prvega nastopa se spominjate po tem, da so se vam roke tresle. Za to imam dokaz, imam fotografijo. To je bilo na Pop delavnici, s tem da sploh ni bilo treba peti v živo. Prav vso pesem sem držala mikrofon z obema rokama. Ti moji začetki so bili res zelo razburljivi, ker nisi vedel, kaj te čaka. Ampak zdaj, ko pogledam nazaj, vidim, da se je moja pot s to skladbo Tvoja zelo jasno začrtala že na samem začetku. To ni bila neka "hojladrija" pesem, ampak je bila res pesem.

Boste 25. obletnico obeležili s kakšnim koncertom? Želim si in mogoče bo celo kaj. Trenutno se pripravljam na Melodije morja in sonca in mi je to res v veselje, ker se organizator trudi, da bi spet zasijale kot nekoč. Povabili so veliko starih kot tudi novih imen in vem, da se bomo imeli krasno.

Na splošno je festivalska scena v Sloveniji nekoliko v krizi … Res je in ne vem, zakaj. Mogoče imamo Slovenci preveč mačehovski odnos do vsega in se mi zdi, da takšnih dogodkov ne znamo poveličevati. Poglejmo naše sosede Hrvate, ki znajo iz takšnih stvari narediti tak rompompom, vsakega znajo tudi poveličevati. Mi pa sploh ne maramo naših zvezd.

Imate glasbeniki kdaj kakšne skladbe dovolj in je ne morete več peti? Meni je v enem obdobju šla malo na živce Tvoja, ampak res čisto malo. Sicer jo vedno vključim v program in jo ljudje zelo radi slišijo.

Se vam zdi, da vaše življenje vpliva na vaše glasbeno ustvarjanje ali bolj obratno? To je vse prepleteno. Glasba ni samo del mojega življenja, ampak je del življenja moje družine. Oni so jo tudi vzeli za svoje. Moj mož je rastel in se razvijal skupaj z mano, ves čas mi je stal ob strani in hodil po tej poti, čeprav ne pred očesom javnosti. Družina je zame velika opora in če ne bi tudi oni to vzeli kot del njihovega življenja, ker jaz pa glasba sva v kompletu, ne vem kako bi se izšlo. Družina mi veliko pomeni in jo ne zapostavljam na račun glasbe, nikdar. Pridejo dnevi, ko sem manj doma, ampak sin je zdaj že velik in zna tudi poskrbeti sam zase. Ko je bil še majhen, sta mi bila v veliko pomoč starša. Glasba je moja služba, v kateri res neizmerno uživam.

Letos ste praznovali tudi 20. obletnico poroke. Kaj je težje: zdržat 25 let na glasbeni sceni ali 20 let v zakonu? Oboje je na trenutke zelo težko in oboje ni samo po sebi umevno. Za dober zakon in za lepo tlakovano glasbeno pot se je treba potruditi. Sam se moraš potruditi, ne moreš pričakovati, da se bodo samo drugi trudili zate. V glasbi na uspeh vpliva več dejavnikov, v zakonu pa vsaj dva.

Veliko glasbenikov svojo kariero gradi tudi in predvsem s podporo rumenega tiska. Sami ste se temu spretno izogibali. Kako vam je uspelo? Ne vem, če se mi je bilo treba temu sploh izogibati. Takrat, ko sem začenjala, so bili čisto drugi časi. Ni mi bilo treba nič drugega kot peti. Mogoče je medije zanimalo edino še to, da poučujem nemščino. Sicer si pa podobo ustvariš s svojimi dejanji in svojim načinom komuniciranja, s svojimi nastopi, tudi z intervjuji in s tem, da daš novinarjem vedeti, kako si želiš biti predstavljen v javnosti. In mene je javnost tudi takšno sprejela. Prepričana sem, da nihče od mojih zvestih oboževalcev ne pričakuje, da bo v medijih prebral kakšno rumeno in umetno ustvarjeno zgodbo o meni. Na to ne pristajam. Sem pevka in pojem ter verjamem, da mojih oboževalcev ne zanima, kaj se dogaja v moji spalnici. Tudi novinarji to spoštujejo in ko bodo mene ujeli v kopalkah na plaži, to sem že velikokrat povedala, me bodo res ujeli in ne bom vesela. Ampak nekako – moram potrkati – računam, da se to ne bo zgodilo. Ker konec koncev bi se to lahko že zdavnaj zgodilo.

Pred kratkim ste kuhali z Rudolphom. Tudi sicer radi kuhate? Vedno bolj, on me je res motiviral. Sicer sem pa prava mama in gospodinja ter rada vidim, da so doma stvari urejene, rada sem vodja našega "tropa". Pri kuhanju se mi je velikokrat zataknilo, ko mi je zmanjkalo idej. Potem pa sem odkrila Rudolpha in ko sem začela preizkušati njegove recepte, je bilo konec. Doma so bili vsi veseli in presenečeni. Potem sem se tudi v živo prepričala, da je točno tak, kot je na televiziji. Že večkrat sem ugotovila, da so največji ljudje, od katerih se lahko tudi največ naučiš, najbolj ljudski in dostopni.

Kako se sicer prehranjujete, ali pazite na kalorije? Prisegam na zmernost. Nobena skrajnost v nobeni stvari ni dobra. Pri nas jemo praktično vse, vedno gledam, da je na krožniku tudi zelenjava. Lahko bi rekla, da živimo zdravo, čeprav bi mogoče lahko malo bolj pazila na prehrano, ampak nimam več energije za to. Zakaj bi se trudila, če se pa dobro počutim, tudi če imam kakšen kilogram preveč.

Dejstvo je, da je glasbena industrija vedno bolj kruta in tudi od glasbenikov zahteva nek popoln paket … Ko sem se odločila za pot pevke, nisem nikoli podpisala, da moram biti lepa, da moram imeti raven nos in ne smem imeti podbradka ali "šlaufa". Ne verjamem, da bi me ljudje raje poslušali, če bi začela več telovaditi in hujšati in si popravila kakšno nepravilnost. V svoji koži se dobro počutim.

Imate energije še za 25 let? Petindvajset let je malo dolga, takrat bom že kar stara gospa, ampak trenutno imam veliko energije. Imam še nekaj načrtov, čeprav sicer nerada načrtujem. Prepuščam se toku, ampak imam še nekaj stvari za pokazat, verjetno ne ravno za 25 let, ampak dokler bom v takšni formi, predvsem tudi glasovni, bom gotovo še to delala, ker v tem uživam. In seveda dokler bo občinstvo za in me bo želelo poslušati.