Modeli, telesa mode

Modeli, telesa mode je naslov razstave, ki je del letošnjega fotografskega festivala Rencontres d'Arles in je na ogled do konca fotografskega dogodka, kar je do 23. septembra.

Zgodba o razvoju modne fotografije, ki temelji na 120 fotografijah, desetih filmih in 40 revijah, se ne osredotoča na oblačila, oblikovalce ali fotografe, ampak sloni na modelih. Posveča se njihovemu stilu, osebnosti, oblikovanosti telesa, avri in statusu, ki so ga manekenke imele v različnih časovnih obdobjih.

Kuratorka razstave Sylvie Lécallier, sicer vodja fotografske zbirke pariške galerije Musée Galliera, iz katere izvira tudi večina predstavljenih fotografij, želi s pregledom pokazati podobe, ki so oblikovale in ki jih je oblikovala moda, razgrniti napetost med kreativno industrijo in njeno poslovno naravnanostjo.

Manekenka kot šiviljska lutka

Izraz manekenka se je sprva nanašal na lutke, na katerih so mojstri v šiviljskih delavnicah razkazovali svoje obrtne dosežke. Ko se je izraz sčasoma začel uporabljati za žive modele, je ta ohranil svojo esenco. Ta je pričala o "neživosti" objekta, ki potencialnim kupcem razkazuje modne mojstrovine. Pozneje je v uporabo prišel izraz model, ki je, tako kot v današnjih različici, postal pojem za brezhibno žensko lepoto in mladost.

Kot odgovor na težnjo po poslovni uspešnosti modnih korakov so podobo modela še bolj ukalupili in jo izdelali po meri zahtev trga. Model je tako postal utelešenje oblikovanih lepotnih idealov, manekenka pa pri tem podoba mehanskih ponavljajočih se poz, naučene hoje in gibov, osebnost, prekrita z mejkapom in obdelana z retuširanjem. Komercialni kontekst je tako v modi pustil le malo prostora za resničnost in individualnost.

Kot skozi razstavo zatrjuje kuratorka, razlike v kontekstu modnega sveta v 19. in 20. stoletju niso tako velike, z izjemo golote, ki je svoje mesto našla šele v 60. letih prejšnjega stoletja. Začetek 20. stoletja pa je prinesel še eno novost. Na prelomu stoletij so bile igralke in druge ženske, dobro poznane javnosti, velikokrat tudi modne ikone. S svojo slavo so modnim znamkam zagotavljale komercialni uspeh.

Šele desetletja, ki so sledila, so manekenkam prinesla samostojno profesionalno pot, njihovim podobam pa široko prepoznavnost.

Akterji modne industrije so tako v panogi, ki je zavezana ustvarjanju podob, prehodili različne poti. Od anonimnih modelov do obrazov z naslovnic, od seks simbolov do top modelov in manekenk s sosednje ulice, vse pa z enim in edinim ciljem – uspehom modne znamke, tako estetskim kot poslovnim.

Od anonimnih manekenk do top modelov

Fotografije s konca 19. stoletja prikazujejo predvsem lesene lutke, odete v korzete in dolga krila. Slike iz tistega časa so služile kot izhodišče za risbe, ki so nastajale za modne časopise. Iz tega obdobja je povedna fotografija oblikovalca Paula Poireta, obkroženega s petimi ženskami, oblečenimi v enake črtaste obleke. Zanikanje osebnosti je očitno, prav tako tudi vloga modelov, ki služijo zgolj prodaji oblačil.

Drugačno vzdušje prikazujejo fotografije Irvinga Penna iz leta 1947, ki je za svoje modele izbral bolj markantne podobe. Na sliki modnega fotografa Henryja Clarka iz leta 1955, na kateri je ameriška manekenka Dorian Leigh v obleki Jacquesa Heima, tako ne vidimo več manekenke, ampak kljubovalno in močno žensko. Vrhunec modelov, ki jih opredeljujejo zvezdniški žarometi in vidnost, pa je fotografija za decembrsko izdajo revije Vougue Hommes iz leta 1991, na kateri je pet top modelov zgoraj brez.

Razstava, ki se ukvarja s statusom zvezdništva v kontekstu modne industrije, pa se posveča tudi podobam telesa, ki so se skozi obdobja spreminjale. Manekenke so s časom postale mlajše, višje in vitkejše. Ljudje so začeli vse več pozornosti posvečati modelom, ki nosijo oblačila, in ne obratno, poudarja kuratorka razstave. Kot še dodaja, sodobni fotografi so začeli slediti stilu, ki so ga izražali upodobljeni subjekti. Za primer Lécallier navaja Kate Moss. "Bila je velika, njeno telo je bilo daleč od popolnega in pozirala je drugače od drugih modelov. Bila je nedostopna, na glas se je smejala in izražala je svoje občutke. Njene fotografije so tako bolj portreti kot pa predstavitve modnih kosov."