Metka Fortuna: Klekljanje je tudi velika šola potrpljenja (video)

Dolgoletna učiteljica klekljanja in vodja Čipkarske šole Idrija, ki je pred nekaj dnevi na Toyota Tour 2011 v Idriji osnove klekljanja naučila sicer drugačnih ročnih spretnosti vajenega boksarja Dejana Zavca, je za SiOL odkrila nekaj tančic s tako opevane, v resnici pa malo manj poznane umetelne obrti klekljanja idrijske čipke.

Slovenci dobro poznamo ime idrijska čipka, a si mogoče ne predstavljamo povsem dobro, kako zapletena je njena izdelava in od kod sploh prihaja.

Idrijska čipka je le ena od vrst čipke glede na način izdelave. Poznamo šivane, pletene, kvačkane in klekljane, med katere sodi idrijska. Nismo pa klekljanja iznašli v Idriji, saj ga poznajo tako rekoč v vseh državah sveta. Domneva se, da je klekljanje k nam prišlo z ženami rudniških strokovnjakov, ki so na delo v idrijski rudnik prišli s širšega evropskega območja. Nato pa so idrijske čipkarice način in vzorce za klekljanje spreminjale do te mere, da lahko govorimo o prepoznavni idrijski čipki.

Kaj jo dela drugačno in prepoznavno?

Zgolj z besedami je to težko povedati, bolje se vidi na primerih – ko jo vidimo, jo zlahka prepoznamo. Idrijska čipka združuje veliko število različnih tehnik, ki so se v idrijski čipkarski šoli skozi stoletja ohranjale in prenašale iz roda v rod. Njena posebnost je, da omogoča oblikovalcem veliko izrazno moč in veliko načinov uporabe. Določene čipke na svetu se na primer lahko delajo le v eno smer, nato pa s premiki sestavljajo preproste geometrijske like. Tehnika klekljanja idrijske čipke omogoča oblikovanje najrazličnejših oblik, zato je velika tudi njena uporabna vrednost.

Kje vse jo lahko uporabljamo?

Trudimo se, da bi jo v sodobni družbi uporabljali tam, kjer se da in je tudi smiselno, jo pa daleč največ uporabljamo v hišnem tekstilu in modnih dodatkih.

Sploh v zadnjih letih je s prebojem v sodobno modno oblikovanje dobila drugačen pomen tudi pri tistih, ki so idrijsko čipko umeščali le pod slovensko folkloro. Dobila je novo dodano vrednost.

To je res. Za to je treba v prvi vrsti omeniti nenehna vlaganja občine Idrija v ohranjanje in razvoj čipke – prav ta teden prirejamo že jubilejni 30. festival idrijske čipke, ki pritegne ogromno število ljudi. Potem so tu še domačinke, ki so izobražene tako s področja čipke kot mode in so to znanje znale uporabiti. Idrijske klekljarice se odpirajo v svet. Prvi poskusi vpeljave čipke v modo so bili tako uspešni, da so bili izjemna spodbuda za razvoj in delo v tej smeri. Tako smo tradicionalnim belim čipkam večinoma dodali barve, zdaj pa vedno pogosteje preizkušamo tudi različne materiale.

Pa je to še prava idrijska čipka?

Poznamo idrijsko čipko z geografsko označbo, ki mora izpolnjevati določene kriterije in biti narejena pretežno iz naravnih materialov (lan, bombaž, svila).

V čem se ta razlikuje od avtorske, ki si verjetno lahko privošči več od zavarovane?

To je kar zapleteno strokovno vprašanje. Na kratko bi rekla, da so čipke z geografsko označbo nekako prepoznavne in se jih dela po določenih tehnikah klekljanja, medtem ko sodobne ustvarjalke te tradicionalne tehnike izražajo na svoj, avtorski način.

Vodite Čipkarsko šolo Idrija. Koliko se znanje klekljanja še prenaša iz roda v rod? V zadnjem času se za klekljanje zanima vedno več ljudi, ki ne prihajajo z idrijskega območja.

Zanimanje za izobraževanje v naši šoli je veliko. Zadnjih pet let imamo stalno vpisanih okoli 400 otrok, vpeljali pa smo tudi različne oblike izobraževanj za odrasle, ki se jih je v zadnjem letu udeležilo 150 udeležencev. In kot ste rekli, večina teh prihaja z drugih območij, ker je klekljanje v Idriji še toliko prisotno, da se ohranja – sicer se število tehnik manjša, a je vendarle še zelo živo.

Kleklja pa se tudi drugje po Sloveniji.

Seveda. Največji središči sta še Žiri in Železniki, pa tudi Gorenja vas, sicer pa se kleklja kar po vsej Sloveniji. Veliko doprinese tudi možnost izbirnega predmet klekljanje v približno 15 osnovnih šolah, ki ga izvajajo. V zadnjih 15 letih se je klekljanje po Sloveniji spet močno razširilo.

Je za klekljanje potrebno veliko ročne spretnosti?

V klekljanje je predvsem treba vložiti zelo veliko časa. Za naše otroke, ki se šolajo v čipkarski šoli, pravim, da to ni zgolj šola klekljanja, ampak tudi potrpljenja in vztrajnosti.

Zdi se, kot bi bila čipka večna – preživela je nekaj stoletij in še vedno ostaja aktualna. Kaj je na njej tako privlačnega?

To, da je "večna", ne pride samo od sebe, za to je treba veliko narediti. Kaj je tako privlačnega? To morate vprašati tiste, ki klekljajo. Zase lahko rečem, da če zvečer nimam dveh ur, da bi sedla za blazino, to ni moj dan. Tako kot eni dajo veliko na šport ali glasbo, jaz preprosto rada klekljam.