Matrica v tekstilu

Knjiga umetnika so umetniška oblika iz poznega 20. stoletja. Gre za umetniški prostor z razširjenim komunikacijskim sistemom in nadgradnjo linearne dramaturgije, ki se v objektnem smislu osredotoča tudi na produkcijo in distribucijo umetniških del. Z razvojem knjige umetnika je vsak od avtorjev našel lastno komunikacijo in vzpostavil odnose med objekti, ljudmi in drugimi umetniškimi deli.

Nosilec vsebine knjiga

Njen fizični obstoj razkriva medosebne odnose v sodobni umetniški produkciji in k tem odnosom dodaja druga človekova področja, od ekonomije, spolnosti, antropologije, politike do filozofije in psihologije. Forma knjige ni le vsebinski nosilec likovnih podob. Z aktivnim vstopom v listanje in branje likovnih podob gledalec vstopa v prostor umetnika. Kot umetniško delo v sodoben likovni kontekst vnašajo interaktiven odnos med umetnikom, umetnino in publiko. Tako v sodobno umetnost vključujejo aktivnega bralca in gledalca. Meja med notranjim in zunanjim se tako zabriše, razdalje pa se skrajšajo. Knjige umetnikov delujejo na enak način kot sodobna umetnost. V primeru Stančičeve knjige umetnika gre za izražanje kreativnosti, pospremljene z družbeno kritičnostjo, ki je na nekaterih straneh izražena povsem abstraktno, brez besed ali prepoznavnih podob, v drugih pa ilustrativno in jasno berljivo.

Erotična pripoved

Razstavljeno delo v zbirki na Metelkovi z naslovom Avtocenzura je druga velika knjiga Zore Stančič. Avtorica jo je ustvarila za razstavo na temo erotike v galeriji Anonimus leta 1997. Gre za unikat, ki je bil pred prenovo Moderne galerije umeščen v nacionalni pregled naše moderne umetnosti. Zora Stančič je pri izdelavi knjige uporabila posebno tehniko ploskega tiska, in sicer sitotisk flock. Odtis na nosilcu je mogoče otipati in podobi slediti tudi prek reliefa. Mehka žametnost se povezuje in navezuje na erotično pripoved v knjigi. Podobe na tekstilu so formalni prevod iz linorezne matrice v matrico ploskega tiska. Prav s temi povečavami linoreznih matric je Zora Stančič opozorila nase in našla ugledno mesto med našimi grafičarji. Avtonomne podobe, misli in besede pripovedujejo različne erotične zgodbe, ki so v njenem primeru združene v novo celoto in fizično ter estetsko izkušnjo.

Aktiven pristop gledalca

Umetniški predmet, ki po obliki povzema formo knjige, lahko označimo tudi za skulpturo, v kateri se srečujejo različne metaforizirane in likovno prevedene subjektove ideje, v njej pa se srečujejo in preizkušajo obstoječe oblike likovne organizacije. Umetnica s svojim dolgoletnim ustvarjalnim opusom ustvarja podobo realnosti, ki odseva naše navade in jih jasno razkriva ter v nekaterih primerih tudi preoblikuje. V pričujoči knjigi Zore Stančič se izgublja vez med življenjskim in umetniškim prostorom in tako ne pripada nikomur, pa hkrati vsem, in je tudi zaradi tega del sodobnega poimenovanja.