Mariborski kulturniki odslej v Karanteni

Kot je ob slovesnem odprtju povedal mariborski župan Franc Kangler, je bila naložba v 1400 kvadratnih metrov prostorov ene od stavb nekdanje kaznilnice na Pobreški cesti vredna 1,6 milijona, od tega več kot milijon evropskih evrov. Maribor na pravi poti do bodoče kulturne prestolnice Kangler je ob tem povedal, da je odprtje Karantene le ena od postaj Maribora na poti do projekta Evropske prestolnice kulture 2012. Dotaknil se je tudi aktualnih dogodkov v zvezi s Pekarno in med drugim povedal, da je po sredini javni tribuni jasno, da bodo tudi objekte, ki so na njeni lokaciji v skladu s smernicami in sprejetim proračunom obravnavali popolnoma enako kot ta projekt. "S tem bomo dali jasno vedeti, da gre Maribor po pravi poti in v smeri bodoče kulturne prestolnice," je dejal Kangler in ob tem izpostavil uspešno črpanje evropskih sredstev za arhitekturno zanimivo novo tržnico, bodoče lutkovno gledališče in Naskov dvorec ter še nekatere projekte.

Prostor za vsaj deset društev S prenovo in oživitvijo doslej zapuščenega objekta neposredno ob trgovskem centru Europark bo Mestna občina Maribor zagotovila boljše prostorske pogoje za delovanje mariborskih kulturnih društev, predvsem tistih, ki so doslej delali v skoraj nemogočih pogojih v pomožnih prostorih dvorane Union. Prostor v Karanteni bo tako dobilo vsaj deset društev, med njimi Plesna izba Maribor ter nekatere folklorne, pevske in glasbene skupine.

Zdaj poskrbeli za obnovitev, opremljanje še v načrtu Objekt sestavljajo tri etaže. V kletnih prostorih bodo prostor dobile predvsem dvorane za nastope komornih skupin in okrogle mize, pritličje je v celoti namenjeno kulturno-plesni dejavnosti, večina prostorov v prvi etaži pa bo med drugim namenjena poslovnim prostorom oz. pisarnam prisotnih kulturnih organizacij in društev. Sicer pa je do začetka uporabe prostorov potrebno še njihovo kar se da funkcionalno opremljanje, saj so za zdaj poskrbeli le za obnovitev objekta samega.

Celoten kompleks nekdanje KPD Maribor je bil zgrajen pred letom 1900 kot značilna petokraka zgradba, nekdanja moška kaznilnica, ena najsodobnejših v tedanji Avstro-ogrski državi. Vsi trakti objekta s svojo neposredno okolico spadajo pod kulturno-varstveni režim varovanja kulturne dediščine, Karantena pa je dobila prostor in ime po delu objekta, kjer je bila nekoč zaporniška bolnišnica.