Ljubljana kot spalno naselje? Saga Bikofe se končuje z zapiranjem lokala.

Pritožbe nekaterih sosedov, s katerimi so na ljubljanski občini že letošnjo spomlad dosegli zmanjšanje terase, prepoved vsakršnih prireditev ter skrajšanje obratovalnega časa, so pripeljale do sklepne točke: najemnika kultni ljubljanski lokal zapirata. Do 25. decembra se bodo tam zvrstili še številni dogodki, nastopi DJ-ev in koncerti v podporo in pozdrav Bikofeju, ki smo ga poznali do zdaj.

Kill the Neighbour je razstava, ki jo je ob napovedi zapiranja lokala (s strani zdajšnje ekipe) postavil glasnik novih tehnologij Vuk Ćosić z družino, sicer eden tistih Bikofejevih sosedov, ki ga dogajanje v lokalu in okoli njega ni nikoli motilo. Nasprotno, s predstavitvijo okoli sto posnetkov različnih prizorov iz kreativnega dogajanja v tem ljubljanskem baru so se želeli z ženo in njunim otrokom Bikofeju zahvaliti "za vsa ta leta odličnega in toplega sožitja", pravi.

Podpora občine je bila začasna

Ekipa Bikofeja je v štirih letih delovanja v središču mesta organizirala več kot 500 kulturnih dogodkov tako na terasi kot v notranjosti. To je bila tudi njihova vizija, da torej ne ponudijo le prostora, ki bo namenjen "pasivnemu potrošništvu, temveč bo mesto srečevanja in (so)ustvarjanja", kot so zapisali ob aprilskem utišanju.

Brez subvencij so organizirali več kot 20 razstav, 52 brezplačnih koncertov domačih in tujih izvajalcev, gostili pa so več kot sto DJ-ev. Vse dogodke so izpeljali s potrebnimi dovoljenji tako ljubljanske občine kot policije. Bikofe je lani pridobil tudi dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, "kar je ob določenih dnevih dovoljevalo uporabo dveh manjših naprav, in sicer do 22.30 oziroma do 23. ure," pojasnjujejo na MOL.

Kot pravi Stojan Georgiev, ki je skupaj z Juretom Črničem vodil lokal, so ob predstavitvi svoje vizije, da želijo v Bikofeju ponuditi prostor alternativne kulture in dostopne vsebine, od občine sprva dobili jasno sporočilo, da takšno delovanje in dogodke podpirajo. A to je bilo očitno le začasno, kot so pokazali nadaljnji razpleti.

Ekipa Bikofeja je v štirih letih delovanja v središču mesta organizirala več kot 500 kulturnih dogodkov tako na terasi kot v notranjosti. To je bila tudi njihova vizija, da torej ne ponudijo le prostora, ki bo namenjen "pasivnemu potrošništvu, temveč bo mesto srečevanja in (so)ustvarjanja".

Usodno je bilo skrajšanje obratovalnega časa

Za lokal je bilo usodno prav skrajšanje obratovalnega časa, ki je bil s 1. ure zjutraj v začetku avgusta in do konca septembra prestavljen na 23. uro, nato za en mesec le do 22. ure, čeprav jim ga je decembra spet uspelo podaljšati do 1. ure.

A kot pravi Georgiev, je bilo že prepozno, saj bosta morala s poslovnim partnerjem Črničem lokal zapreti, čeprav ga bo pod enakim imenom in na isti lokaciji že januarja obudil nov najemnik. A kakorkoli, zadnji udarec zdajšnjemu Bikofeju je zadal mesec, ko je bil lahko odprt le do 22. ure zvečer, zaradi česar je podjetje, ki je bilo še pred pol leta v dobrem finančnem položaju, začelo poslovati negativno. Prav tako pa tudi niso mogli najti kompromisa z delom okoliških prebivalcev, da bi pristali na osem dogodkov letno, še pojasnita Bikofejevca. Ne glede na to, da je nedaleč stran Kongresni trg, kjer določen del leta tam stoji velik oder z največjim ozvočenjem v mestu, v okolici pa delujejo tudi drugi lokali.

Bikofe je bil središče urbane kulture

Skrajšanje obratovalnega časa, čeprav le začasno, je torej razlog za dokončno zakoličenje zdajšnjega Bikofeja, s tem pa prostora, ki je v "marsičem pripravil teren novi generaciji. Tja so zahajali študenti, med njimi tudi številni mladi ustvarjalci, producenti, glasbeniki, DJ-i, oblikovalci, fotografi, pisatelji … Prostor je dobil okus 'hipsterstva', kar pa je služilo bolj ali manj kot diskreditacija s strani starejše generacije organizatorjev," pravi redni obiskovalec lokala raper N'Toko.

O sceni, ki se je razvila v lokalu, pa Ćošić strne, da je ta zrasel "v skrito središče urbane kulture, ki je bil epicenter za progresivno glasbeno sceno (DJ in koncertno), za urbano-športno sceno (longboarderji, fix-gear kolesarji), za digitalni prekariat (novomedijsko in start-up okolje) ter za širšo kulturo (književno, filmarsko, jazzersko, slikarsko …). Kot kraj, na katerem so vse te scene izvajale svoje programe (koncerte, razstave, srečanja …), je bil Bikofe tudi točka vzajemnega idejnega osemenjevanja, kar je za vrtičkarski slovenski kulturni prostor posebej redko in dragoceno." Prav tako je bil tudi živo stičišče za številne tujce, turiste in tiste, ki so v Ljubljano prišli živet in delat za daljši čas.

Žepi urbanega kot ustvarjalni prostori

Bikofe je postal simbol urbanega in alternativnega, medgeneracijske izmenjave, kreativnih srečevanj, prostor družabnega, kjer se porajajo ideje in povezovanja, ali pa kot kraj za potreben premor od siceršnje družbene resničnosti ali pa ravno izhodišče za njeno kritično naslavljanje. In prav zaprtje Bikofeja, ki bo svoja vrata zaklenil zaradi izgubljene bitke s sosedi in odzivanja občine na nastalo situacijo, predstavlja širšo sliko, težavo Ljubljane. Imamo glavno mesto, želimo ga imeti, a tega se ne želimo iti?

"Ljubljana je s samostojnostjo dobila veliko vlogo in v zadnjih treh mandatih mestne samouprave pospešeno dohaja raven, ki se od prestolnice pričakuje. Najboljši dokaz uspeha je strmo naraščanje mednarodne prepoznavnosti in turističnega obiska. Za mesto v takšnem zamahu je velik izziv najti ravnovesje med t. i. dubaizacijo mestnega jedra in sožitjem heterogene urbane kulture. Za solidnost mednarodnega ugleda sta enako pomembna videz kulis kot dogajanja med njimi. Bikofe je (bil) eden tistih žepov urbanega, ki jih v Ljubljani poznamo od Šumija prek Škuca in KUD do današnjih dni," meni Ćosić.

Bikofe je postal simbol urbanega in alternativnega, medgeneracijske izmenjave, kreativnih srečevanj, prostor družabnega, kjer se porajajo ideje in povezovanja.

Lokal, ki je povlekel vso Ljubljano

Urbane vsebine, ki jih ustvarjajo prebivalci mesta, predvsem mladi, pa po N'Tokovih besedah "prevetrijo stare prakse in nas držijo na kulturnem zemljevidu sveta. Bikofe je zapolnil generacijsko luknjo, ki je v ljubljanski urbani sceni nastala pred nekaj leti. Metelkova se je nehala pomlajevati, K4 se je ves čas spopadal s študentsko-političnimi boji, Kino Šiška pa se ni vzpostavil kot prostor druženja in žuranja zunaj okvira koncertnih dogodkov. Soočena s prostorskimi in finančnimi omejitvami se je mlajša generacija ustvarjalcev zatekla v kavarno in kmalu za seboj povlekla vso Ljubljano."

Vsa Ljubljana ni želela naprej s to kavarano

A kot kaže, vsa Ljubljana ni želela naprej s to karavano, urbano središče se pri nas (še vedno) dojema kot spalno naselje, zaslombo za to pa najde tudi v pravnih okvirjih. In če so tu še interesi zaslužka in osebni razlogi, kot opozarjata Ćosić in ekipa Bikofeja. Kot je na primer lastnik stanovanja nad lokalom, ki ga prodaja za 600 tisoč evrov, se sistemsko nagajanje lahko začne.

"Birokracija pa ni povsem odporna proti doslednemu nagajanju. Vsakič, ko se je bližal datum obnove obratovalnega dovoljenja, so začeli klicati na policijo. Policija se je morala vsakič odzvati in po tretjem klicu mora spisati kazen. Če se kazen ponovi večkrat, je lokal avtomatsko kontroverzen. MOL je imel priložnost narediti nekaj dobrega, kljub nekaj dobrim indicom nedvomne naklonjenosti posameznikov je na koncu izgubil točko," še pravi Ćosić.

Malomeščanski scenarij

Bikofeju se je zgodil malomeščanski scenarij. Želeli so razvijati metropolitansko sceno, od prebivalcev tujih velemest, ki so se pri njih ustavili, so prejeli veliko pohval, vendar pa enakega navdušenja v delu svojega ožjega okolja lokal in njegov program nista doživela.

"Ko odstopaš od konvencionalnega, se te ustrašijo, ker te ne morejo zapakirati v zakonodajo, zato te raje odrežejo od korenine, da se ta anomalija ne bi več ponovila," pravijo Bikofejevci. In to ravno te dni, ko je Stojan Georgiev podpisoval londonsko peticijo, v kateri prebivalce angleškega velemesta, ki se selijo ali živijo v predelih z razvitim nočnim življenjem, pozivajo k sprejemanju dejstva, da je to v določenih območjih mesta del bivanja. Zmagala je pravica do nočnega počitka A tisti sosedje, ki jih motijo hrup in smeti Bikofeja, pravijo drugače. Po njihovih besedah ni bilo mogoče najti dogovora in razumevanja.

BKF#27: Sanjal sem pa tja je razstava avtorjev Mihe Brodariča in Nine Vrhovec (oz. Kolektiva Multipraktik) z več kot tisoč fotografijami kolektivnih spominov in tovarištva iz Bikofejevskega obdobja.

Na Odsek za pobude meščanov se je del stanovalcev obrnil novembra 2013. Na pogovoru z županom so se sestali 2. decembra, ki se je nato sestal še s predstavniki lokala Bikofe. Od takrat so se še večkrat zbrali na sestankih, da bi poiskali skupno rešitev, je na aprilski tiskovni konferenci povedal Zoran Janković. Vendar skupne možnosti, kot navajajo na občini, niso našli. In tako je prevladala pravica do nočnega počitka in dostopa do svojih domov, kar je bilo zaradi prireditev večkrat onemogočeno, so še pojasnili na MOL.

Hrup je resda zoprna stvar, a kje naj se nočno življenje in kulturne prireditve dogajajo, če ne tudi v središču mesta? Ne nazadnje pa so se tisti, vsaj prišleki med sosedi, zavedali, kam so se preselili. Bikofejevci pa so svoje delovanje preverili tudi z opravljanjem meritev hrupnega onesnaževanja, ki jih je izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Ugotovili so: "Če dnevni bar Bikofe /.../ vseeno označimo kot vir hrupa v okolju /.../, ocenjujemo, da je hrup v nočnem obdobju prekomeren v kuhinji 2. nadstropja stavbe Židovska steza 1, če zvočniki, priključeni na zvočno napravo, obratujejo pri nazivni pogonski moči in če so vrata bara in okno stanovanja odprta." V oceni so podali tudi mejo hrupa zvočnih naprav, če so vrata lokala odprta po 22. uri zvečer.

Kam bi v Ljubljani lahko umestili vsebine Bikofeja

Kot pravi vodja Oddelka za kulturo MU MOL Mateja Demšič, je Bikofe s svojim programom vsekakor pripomogel k uresničitvi ciljev, zapisanih v viziji razvoja kulture na občinski ravni, predvsem za področje glasbe. Sploh v poletnih mesecih je privabil številno občinstvo. "Prav zato menim, da se je Bikofe v času svojega delovanja vsebinsko razvil v pomembno točko kulturne ponudbe v Ljubljani." Zaradi premisleka, kam v Ljubljani bi še lahko umestili vsebine, ki so bile nosilne za Bikofe, naj bi se predstavniki občine v kratkem sestali s predstavniki Bikofeja, še pravi načelnica oddelka.