SiolNET. Trendi Svet znanih
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kdo si želi umetničine položnice?

1

termometer

Japonska tradicija in minimalistična estetika ter realen umetničin in širši družbeni položaj so spodbudili najnovejše delo umetnice Lade Cerar.

Z leti se je v predalu nabral kup položnic, zato se je Lada Cerar odločila, da se z njimi spoprime. Tega se je lotila z "obilico ročnega dela in entuziazma" in jih tako spremenila v nekaj prijetnejšega, kot sta drevo in slika. "Spomnila sem se, kako svoje želje poetično rešuje japonska tradicija omikujev, ki sem jo spoznala med bivanjem na Japonskem." Tako je nastal koncept, kako se znebiti računov, ki ga je umetnica zaokrožila v projektu pod naslovom Blow my bills away!. Predstavila ga bo danes v Aksiomi, otvoritev je ob 20. uri, na ogled pa bo do 10. avgusta.

"Ker še vedno ne vem, ali bom za letošnji projekt dobila kakšna sredstva, sem morala improvizirati in izpeljati projekt z minimalnimi sredstvi v lastni produkciji v recesijskem duhu," produkcijsko realnost umetnika pojasnjuje Lada Cerar, vsakdanjo pa še natančneje s projektom. Lada Cerar se v svojih projektih pogosto loteva socialnih in družbenih tem, pri čemer zasebno polje vpenja v širši družbeni kontekst. Problematizirala je že vprašanje vloge in dojemanja starostnikov v družbi, delo je naslovila Kdo se boji starih ljudi, z zdravstvom se je ukvarjala v projektu Umetnost kot terapija, tokrat pa se je lotila financ.

Omikuji iz položnic "Omikuji so želje, napisane na papirnate trakove, ki se v šintoističnih in budističnih templjih na Japonskem zavežejo na posebna stojala z napetimi vrvicami ali pa na veje pravega drevesa, z namenom, da jih odpihne veter in se želje izpolnijo," japonsko tradicijo predstavlja Lada Cerar, ki je trakove nadomestila s svojimi položnicami, zgibanimi v origami cvetove japonske češnje in jih postavila podobno kot v japonskih templjih. Postavitev v Aksiomi – ki jo sestavlja "japonska češnja", dvominutni video izdelanega drevesa med pravim zelenjem in ptičjim petjem, predimenzionirana projekcija z velikim kalkulatorjem, po katerem se nervozno giblje roka in sešteva zajeten kup položnic, ter osrednja kompozicija 18 slik, v kateri je od 9 do 19 origami cvetov z listkom seštevka položnic in skupaj tvorijo veliko drevo – je poetična, a podrobnejši pogled razkriva konkreten problem, trdo resničnost, "ki se šibi pod težo recesije in vseh nakopičenih računov".

"Projekt je aktualen prav v kontekstu današnje recesije, s katero se spopadajo mnogi v svetu, prav tako umetniki. Do zdaj nam je bila v smislu finančnega preživetja v precejšno pomoč podpora in možnost prijavljanja projektov na ministrstvu za kulturo, ki pa se v zadnjih nekaj letih na žalost drastično zmanjšuje in zdaj že lahko slutimo njen konec, trga za sodobno likovno umetnost pa pri nas v Sloveniji praktično ni. Tako smo umetniki potisnjeni na trg, ki ga ni, kar nas sili, da za finančno preživetje delamo vse drugo, kar nam omogoča preživetje, in se ob tem ljubiteljsko ukvarjamo z umetnostjo," še pravi Lada Cerar, ki še dodaja, da pri nas tudi ni razvitega sistema mecenstva, kot tudi uspešna podjetja nimajo davčnih spodbud za podpiranje umetnosti.

Projekt Lade Cerar je prodajni, slike, ki so postavljene v kompozicijo drevesa, je namreč mogoče kupiti, njihova cena pa znaša višino skupnega zneska računov, ki posamezno delo sestavljajo. "Potencialni nakup mojega dela, posameznega okvirja ali celotne instalacije bo pomenil razgaljenje odnosa kupec - umetnik - umetniško delo. Kupec bo z nakupom neposredno pokril račune umetniku in mu na ta način olajšal finančno preživetje, vendar bo ob tem še vedno lahko užival v estetski in pa tudi konceptualni dimenziji instalacije," pojasnjuje umetnica, ki je zaradi situacije v fazi profesionalne prekvalifikacije. Tako ali tako pa je morala zaradi preživetja že prej opravljati bolj komercialne dejavnosti, še dodaja.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin