Kalinov Kidrič

V prvih povojnih letih je Kalin tako kot drugi naši kiparji dobival predvsem naročila, ki so se tematsko navezovala na NOB. A, ne da bi se oziral na ideologijo, bom v tem diskurzu ocenil predvsem formalno izvedbo njegovega javnega spomenika, ki so ga v Ljubljani postavili Borisu Kidriču leta 1960. V tem času je šlo za zgodovinske portrete, pri katerih so imeli avtorji redko priložnost, da mu je portretiranec tudi v živo poziral. Kalin je imel to priložnost in Boris Kidrič mu je poziral že leta 1945. Portret je upodobil v trdnem in sijočem bronu in z njim poudaril energičnost kiparske poteze v masivni glavi politika, ki je upodobljen v polni ustvarjalni moči in volji. Kalin je v kipu reprezentativno upodobil ne le moč tedanje razvijajoče se države, ampak predstavil tudi obnovo v našem kiparstvu, četudi je ta zavoljo naročnika slogovno šla pol koraka nazaj. Tematika obnove se v Kalinovem delu kaže v obliki stopnjevanja velikosti in mase ter monumentalnosti, ki je v Ljubljani, razen skupinskih portretov, nimamo. V Kidriču je nadgradil tako vsebinske kot tudi formalne karakteristike socialnega realizma, ki pa se mu je pri svojem delu vse bolj odmikal.

Naročilo za spomenik leta 1957 Še preden sta s Putrihom končala delo na portalu nekdanje skupščine, se je Kalin lotil osnutka za javni spomenik Borisu Kidriču. Kalin je svoj natečajni osnutek oblikoval formalno popolnoma drugače, kot ga poznamo danes. Spomenik si je kipar zamislil v obliki spirale, v katero je na sredini vključil Kidričev portret, ki je bil na novo modeliran po portretu iz leta 1945. Osnutek je komisija zavrnila in mu predlagala, da kipar izdela kolosalno figuro. Zdenko Kalin je predlog sprejel in ustvaril monumentalno figuro, ki danes stoji za Cankarjevim domom.

Zanimivo pri Kidričevem kipu je to, da je kipar najprej zmodeliral golo telo in ga šele na koncu materialno obdelal s formo obleke. To je še en dokaz, da se je Kalin vedno znova vračal k strukturi gole figure in jo po potrebi naročnika na koncu formalno izpeljal po njegovih željah.

Spomenik odkrili leta 1960 Kalinov Boris Kidrič je postavljen v govorniški pozi. Z namrščenim čelom in odprtimi usti, v pasu oprtanimi rokami in razkoraku je kip statičen in deluje še težje kot sicer. Kalina je v delu očitno zanimala likovna spremenljivka velikost. Velikost v odnosu do upodabljajočega se motiva, odnos do materiala in odnos velikosti do okolja, v katerega se je kip vključeval. Ploščad ob Prešernovi cesti v Ljubljani je odlično oblikoval arhitekt Boris Kobe, ki je samemu kipu dodal prostor za imaginarne poslušalce, ki sledijo Kidričevemu govoru.