Gojmir Lešnjak Gojc: Smo v obdobju turbokapitalizma

Kako se je sploh pojavila zamisel o predstavi Slovenija ima Avdicijo? Nekega sončnega popoldneva me je Vita Mavrič povprašala, kaj menim o tem, če bi na oder postavili Avdicijo. Glede na to, da so že prej obstajale Avdicija I, Avdicija II, Sarajevska Avdicija in podobne predstave, smo se na koncu po tehtnem premisleku odločili – glede na to, kakšne so trenutno razmere in kako Slovenija pospešeno išče talente − da izpeljemo predstavo z imenom Slovenija ima Avdicijo. Če pomislim, je pravzaprav vsa Slovenija avdicija: naši politiki so na nekakšni avdiciji, vsakdo, ki ima občutek za posluh, se odloči za avdicijo z željo po uspehu. Ne bom razkril veliko, saj želim, da gledalci sami odkrijejo naše talente, a zadeva je zavita v logičen paket. So med to predstavo in predstavo Avdicija, ki je zaslovela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v Jugoslaviji, kakšne vzporednice? Kakšne so? Težko bi lahko potegnili vzporednice. Tu gre za popolnoma novo, drugačno zgodbo, ki je vpeta v današnji čas, v današnje življenje turbokapitalizma. Velikokrat smo se pri razvoju zgodbe za predstavo ustavili pri žalostnih zgodbah. A smo se na koncu nekako izkopali iz depresivnega razmišljanja in bomo resne zadeve poskušali predstaviti na lahkotnejši, bolj humoren način.

Kako ste izbrali nastopajoče v predstavi?

Za Slovenija ima Avdicijo smo izpeljali čisto pravo avdicijo. Vita je povabila profesionalne igralce, prišli so tudi improligaši in iz tega nabora smo izbrali večjo količino nastopajočih. Liki se bodo tudi menjavali. V vsaki predstavi ob profesorju nastopajo še štirje protagonisti, ob stalnem liku Ifigeniji še trije kandidati. Na vajah je število seveda večje in ker so profesionalni igralci prezasedeni, smo s številom preostalih nastopajočih želeli obdržati nepretrganost predstave. To je po svoje tudi dražilo za gledalca, ki se bo morda po ogledu ene predstave odločil za ogled še ene, saj bodo v drugi predstavi drugi nastopajoči.

Gre deloma tudi za parodijo na oddajo Slovenija ima talent?

Pravzaprav se s televizijsko oddajo nismo niti ukvarjali. Naša zamisel se je razvila celo pred to drugo sezono oddaje Slovenija ima talent. Naključje, seveda nenačrtovano, je pač takšno, da zdaj obstajata dve podobni zadevi, a se mi zdi to celo simpatično. Na kraj pameti pa mi ne pade, da bi ironiziral to oddajo, ki je po mojem mnenju zelo profesionalna in izvedena na visoki ravni.

Je namen predstave le nasmejati ljudi ali se med vrsticami skriva tudi kak globlji pomen?

Mislim, da predvsem to drugo. V razmišljanju nismo šli tako daleč, da bi morala predstava samo zabavati. Ne razumite me narobe, seveda gre za lahkotnejši žanr, a je zgodba vpeta v prostor, ki je zelo specifičen. Konec predstave pravzaprav razodene, da ne gre za tako radostno in veselo zgodbo, a to je le odraz časa, v katerem živimo.