Glasba je zame življenje samo

Konec septembra bodo v Cankarjevem domu gostili slavnega ruskega pianista Jevgenija Kisina. Gre za trenutno eno najbolj vročih imen v svetu pianizma, za njegovo gostovanje si je vodja programa resne glasbe, opere in baleta, Ingrid Gortan, prizadevala več let.

Enainštiridesetletni ruski glasbenik judovskega rodu je pri rosnih dvanajstih zaslovel kot čudežni deček z zrelo interpretacijo obeh Chopinovih klavirskih koncertov na odru kovnice svetovnih glasbenih talentov v Moskvi.

Pri šetnajstih letih je prvič nastopil na berlinskem festivalu Lichtfield, leto pozneje je na novoletnem koncertu z Berlinsko filharmonijo pod Karajanovim vodstvom igral Koncert Čajkovskega, posnetek na plošči pa je kmalu navdušil svetovno glasbeno javnost. Jevgenij Kisin je osvojil številna priznanja in nagrade za vrhunske koncerte in snemanja, med posebne dosežke spada posnetek Beethovnovih klavirskih koncertov, ki jih rad izvaja v zaporedju nekaj dni. Nastopil je na londonskem festivalu Proms, kjer je kot prvi pianist v zgodovini festivala pripravil solistični recital in bil hkrati tudi izbran za prvega solista na slavnostnem koncertu ob odprtju tega festivala.

Pravi, da se nikoli ne bo naveličal igrati klavirja. Čeprav je pri štirih letih lahko z učiteljico klavirja stoodstotno sodeloval samo dvajset minut na dan: "Vse preostalo je bilo igranje moje domišljije." Čeprav živi precej osamljeno življenje, ta ruski judovski virtuoz izjemno čednega videza zatrjuje, da je življenje umetnikov pač takšno in da samota, včasih osamljenost, služi istemu namenu – ustvarjalnosti: "Že kot otrok sem raje igral na klavir, kot se zunaj igral z otroki. Preprosto, klavir mi je bolj prijal." Jevgenij je pri dvajsetih letih, tako kot vsa njegova družina, dobil britansko državljanstvo, nekaj časa je živel med Parizom in New Yorkom. Rad ima velika mesta, čeprav je sam, skupaj z mamo, očetom in devet let starejšo sestro, prav tako pianistko, odrasel v enem od moskovskih južnih predmestij: "Rad imam umetnostno zgodovino, rad obiskujem muzeje in galerije, rad imam arhitekturo, rad dolgo zrem v stavbe, stare nekaj stoletij …, prav tako kot v nebotičnike katerega od japonskih megapolisev. In vse to mi lahko ponudijo samo mesta. Ne verjamem, da bi lahko dlje časa zdržal na podeželju."

Skoraj vsak dan vadi. In tudi če kdaj rutino izpusti, pravi, da sta vse njegovo telo in um prežeta s skladbami, ki so na repertoarju: "Tudi če bi hotel, jih zdaj ne bi mogel več pozabiti."

Redno nastopa z vodilnimi svetovnimi orkestri, a prav solistične recitale, v katerih se Kisinove močne interpretacije najbolj izrazijo, občinstvo pričakuje z največjim razburjenjem. Na koncertu v Ljubljani bo Kisin igral dela Franza Schuberta in Aleksandra Skrjabina.