Filharmonija postala kulturni spomenik državnega pomena

Ministrstvo za kulturo je presodilo, da je stavba Filharmonije kulturni spomenik izjemnega pomena za Slovenijo. Upoštevali so strokovna gradiva ljubljanske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ustanovljena leta 1701 Monumentalna stavba filharmonije je bila zgrajena kot koncertna dvorana na mestu pogorelega stanovskega gledališča na južnem robu Kongresnega trga, ob Gledališki Stolbi in nabrežju Ljubljanice. Postavili so jo kot koncertno dvorano in sedež združenja glasbenikov, naslednikov tradicije ljubljanske Academie philharmonicorum, ustanovljene leta 1701. Ljubljanska Academia philharmonicorum je nastala kot odmev italijanskih akademij.

Z njo se je Ljubljana uvrstila med tista mesta, kjer je imela kakovostna glasba pomembno mesto v javnem življenju. V njej so delovali ali bili njeni člani ugledni glasbeniki in vrhunski skladatelji. Med častnimi člani družbe so bili Josef Haydn (1800), Ludwig van Beethoven (1819) in Nicola Paganini (1824), pozneje tudi Johannes Brahms (1885). Kasneje so združenje preimenovali v Slovensko filharmonijo.

Večkrat prenovljena Slovenska filharmonija Leta 1937 je bila stavba posodobljena po načrtih arhitekta Jožeta Platnerja. Ob prenovi je arhitekt Jože Plečnik dobil nalogo oblikovanja novega pročelja, obrnjenega proti reki. Med zadnjo prenovo (arhitekta Matej in Vesna Vozlič, restavratorska dela France Kokalj) so del odprtih arkad zasteklili. Zadnjo prenovo so zaključili 25. septembra 2001.

Upravljalca in lastnika dediščine, Slovenska filharmonija in mestna občina Ljubljana, na predlog akta o razglasitvi nista imela pripomb, so povzeli na vladnem uradu za komuniciranje. Slovenska filharmonija je podala svoje mnenje 30. maja letos, mestna občina Ljubljana pa 16. junija oziroma 9. julija. Predlagani spomenik ni v denacionalizacijskem postopku.