Ex-Libris, dialog med knjižnim in likovnim

Na Ljubljanskem gradu je v Galeriji "S" v sklopu dogajanja Ljubljana – svetovna prestolnica knjige do 5. septembra na ogled razstava ekslibrisov.

1 / 3

2 / 3

3 / 3

Ekslibris označuje lastniški znak v knjigi. Likovno je izpeljan v grafični tehniki in vsebuje napis ekslibris, lastnikovo ime, pogosto pa se v slikovnem polju pojavi tudi naslov umetniškega motiva. Navadno je kot samostojen list nalepljen na notranji strani sprednjih platnic knjige. Gre za umetelne izdelke, za katere bi lahko rekli, da so kot umetnine v umetnini. Predvsem zanimiva je njihova velikost, saj v večini primerov ni večji od 10 x 10 cm. Poleg tega pa ima vsak ekslibris tudi vsebino. V novejših izdajah je začel zamenjevati žig.

Ekslibris pa naj bi poleg vseh likovnih kakovosti sporočal tudi življenjsko vodilo lastnika knjige, njegovo filozofsko usmerjenost, njegova posebna zanimanja, nosili naj bi posebno simbolno sporočilo o lastniku knjige. V vlogi ekslibrisa so se najprej v knjigi pojavljali ročni vrisi, te so nadgradili s heraldičnimi ekslibrisi, pozneje so bili tipografski in šele od 19. stoletja dalje grafični, kot jih poznamo danes.

Likovno z vsebino Razstava tako na različnih ravneh povezuje likovno umetnost s knjigo. Ekslibrisi so dialog med knjižnim in likovnim. Likovno sicer nastopa v vsaki knjigi. V vsaki se likovnost najbolj kaže v oblikovanju in ilustriranju. Tudi ekslibris bi po svoje lahko označili kot ilustracijo ali kot inicialko knjige, saj ta s slikovitostjo formalne in vsebinske podobe plemeniti in nadgrajuje knjižno izdajo. Razstava je vsebinsko skoraj močnejša kot likovno. A vseeno so nekateri avtorji, ki s svojimi deli izstopajo. Opozoril bi na eksperimentalno delo Svetlane Rodič Jakimovske.

Ekslibrisi, izdelani v tehniki jedkanice, so likovno dovršeni tako kompozicijsko kot tudi barvno. Milena Gregorčič v delu skozi lastno izpoved in simboliko povezuje slikarstvo in grafiko s književnostjo. Med drugimi je treba omeniti še Bojana Klančarja, ki je v grafiki združil naravo, tipografijo in simbole Ljubljane. Njegovo delo v tehniki akvatinte in jedkanice lahko beremo večplastno. Najbolj pa izstopajo dela Nine Zelenko.

Od abstraktnega do realističnega in naturalističnega Razstavo sta pripravila Festival Ljubljana in Društvo likovnih umetnikov Ljubljana. Na javni razpis se je prijavilo 15 avtorjev in avtoric. Knjižne podobe v različnih tehnikah razstavljajo Edi Berk, Berko, Andreja Brulc, Andreja Čeligoj, Milena Gregorčič, Bojan Klančar, Janez Mišo Knez, Miran Kreš, Dušan Muc, Nataša Ribič Štefanc, Svetlana Rodič Jakimovska, Nejč Slapar, Nataša Šušteršič Plotajs, Žarko Vrezec in Nina Zelenko. Avtorji so se natečaja lotevali različno. Osnovno vodilo ekslibirsov je bil naslov, ki ga nosi prestolnica. Ekslibrisi se obiskovalcu predstavljajo brez knjižne predloge, samostojno.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano