Duba v ateljeju

Po uspešni pregledni razstavi, ki jo je lani Dubravka Duba Sambolec imela v zagrebškem Muzeju za sodobno umetnost (MSU) z naslovom Predmet brez dostojanstva, se bo to pomlad umetnica predstavila z novejšimi deli, ki so nastajala med letoma 2009 in 2011 in med letoma 2001 in 2013. Gre za nadgradnjo in predvsem vsebinsko razširitev razstave Situation Report #1 iz ljubljanskega Škuca in Situation Report #2 iz celjske Galerije sodobnih umetnosti (GSU). Duba je v obeh slovenskih razstaviščih s kipi, objekti, risbami, digitalnimi printi, tiskanimi benerji in objektnimi slikami nanizala angažirano, kritično, samorefleksivno in poetično poročilo o lastni eksistenci kot tudi o eksistenci posameznika v sodobnem času. Dela so nas opozarjala na pasivnost družbe in dinamično nepredvidljivost turbulentnih procesov globalizacije. Skratka vsega, kar nas obkroža.

Objektom v prostoru in delom na dvodimenzionalnih nosilcih se bo v Zagrebu pridružil še video, ki ga umetnica montira in pripravlja prav v teh dneh. Dve vizualni pripovedi iz Škuca in GSU se bosta v Meštrovičevem paviljonu 22. maja končno lahko brali tako, kot si je že v začetku projekta zamislila umetnica. V celoti se bo Situation Report #3 v Zagrebu predstavil z več enotami v treh sklopih. Duba bo z umetniškimi deli maja gostovala v Društvu hrvaških likovnih umetnikov in v galeriji PM (Prošireni mediji), imenovanem tudi Meštrovićev paviljon ali "džamija". Meštrovićevo idejo so zgradili leta 1938 in ji med vojno zamenjali uporabnost z dograditvijo treh minaretov. Po letu 1947 je zgradba znova namenjena razstavljanju vizualnih praks.

Umetnico zanima Meštrovičeva arhitektura, ki spominja na mavzolej in tudi prostor nasploh, kjer ima gledalec možnosti doživeti stvari in jih ne samo opazovati. Pri Dubi je pri postavljanju razstav močno prisotno načrtovanje dramaturgije doživetja umetniških del. Sama doda, da je ne zanima zgolj razstavljanje predmetov, ampak predvsem postavljanje umetniških del tako, da je gledalec v razstavnem prostoru voden tako, da mu je omogočeno branje in povezovanje pomenov in vsebine razstave, kot je načrtovala sama. Hrvaška galerija je okroglega tlorisa v dveh ravneh. V areni pogledov se bo umetnica v celoti predstavila z deli zadnjih petih let in za uspešno doživetje del izrabila tudi danosti razstavnega prostora. "Želim transformirati prostor s komunikacijami, ki jih umetnik postavlja z likovnimi deli v prostoru. Ta logika oblikovanja vizualnih poti izhaja iz njene ambicije, da ustvari doživetje, ko se vključimo v razstavni prostor. Prostor je okvir, ki nam omogoča tudi fleksibilnost. V mošeji bomo lahko sledili cilindru okroglega prostora, kar že zdaj napoveduje, da bo razstava v Zagrebu nekaj posebnega."

Umetnica suvereno izbira medije in predvsem vedno razmisli o vsebini, kje bi se ta najbolje predstavila in predvsem nagovorila gledalca in obiskovalca razstavnega prostora. Pri Situation Reportu se je odločila za metodo dela, ki vključuje nujnost in čim hitrejšo uresničitev. "Delam stvari, ki so nujne, ki jih moram narediti, predvsem me k delu nagovarja potreba po odzivu na kulturološke in politične razmere s fokusom na odnosih in radikalnih spremembah v družbi, ki jih v tem času živimo. Delam in izbiram najcenejše in najhitrejše metode dela. Racionalizirati moram v produkciji, pri prevozu in času. Ustvarjam impulzivno in se tako tudi vključujem v razmere, v katerih smo. Zanimajo me položaj in karakterne značilnosti individuuma danes v primerjavi z bližnjo in bolj oddaljeno zgodovino."

Umetnica se trenutno intenzivno ukvarja z videom, ki je bil posnet leta 2001 in bo del razstave Situation Report #3. Delo je Duba posnela na Norveškem, v Trondheimu, in predstavlja norveške vojakinje v paradnih uniformah. Umetnica se je dogovorila za srečanje in pridobila dovoljenje za snemanje, jim kupila hrano, pijačo in jih posnela. Osnovna ideja videa z delovnim naslovom NATO Women Waiting je, da ženske med seboj ne komunicirajo ali komunicirajo minimalno, so postavljene v ne-prostor / no-place, ki ga zapolnjujejo z govorom teles v suspenzu. V pogled vam dajemo nekaj dokumentacijskih fotografij iz snemanja, video pa bo na ogled v Zagrebu. Tudi v tem delu sledimo kritičnemu odzivanju na aktualne družbene, ekonomske in politične razmere in umetničinemu kritičnemu prevpraševanju identitete v polju spola, kulture, prostora in umetnosti.

Njena likovna sporočila tvorijo elementi, ki kot vektorji generirajo povezovanje, to omogoča interpretacije. Pri umetnici sledimo visoki emancipaciji ženskega spola, njena umetnost je lahko v nekaterih delih razumljena kot feminilna, medtem ko v drugih ne. Umetnica je glasna, angažirana, zna se bojevati za svojo misel in redko odstopa od svojega stališča. Ob razlikah spola, kulturoloških situacijah raziskuje tudi zgodovinski fenomen buržujskega subjekta, marksizem, sodobno interdisciplinarno teorijo, zanima jo artikulacija z različnimi mediji, zanimata jo političnost in kritičnost, ki sta prisotni že v samem procesu dela kot v končni postavitvi, vse to, kar je v zdajšnji družbi močno poudarjeno.

"Ko se začneš ukvarjati s prostorom, predmetnostjo in materijo, je pomemben čas, ki ga porabiš, da izluščiš in izpostaviš specifično logiko artikulacije idej. Iz političnih razlogov ne cenzuriram telesa in vztrajam tudi pri 3D-produkciji, ki je problematična. Sama pravi, če se udari, jo bo zabolelo. Ne more se abstrahirati, da je stvari ne bi brigale. Umetniška dejavnost ni samo 'veselje', kot jo razume večina publike." Ko umetnica vključi obiskovalca v komunikacijsko mrežo razstave, ga aktivira, ker pogled vedno izbira. Osmišljenje oziroma razumevanje pomenov in vsebin pa se dovrši šele ob odsotnosti njenih del, ko kot gledalci zapustimo razstavni prostor in se vprašamo kaj, zakaj tako, zakaj. Ta vprašanja ob njenih delih si bomo zagotovo lahko zastavili tudi v Zagrebu, kjer bo razstava Situation Report #3 na ogled med 22. 5. in 2. 6. 2013.