Dragojevićeva atomska bomba kapitalizma (foto, video)

Srbski režiser in scenarist Srđan Dragojević, ki je pred dvema letoma osvojil Balkan z uspešnico Parada, se nam tokrat predstavlja s tragikomedijo Atomski z desne – srbsko-črnogorsko koprodukcijo o skupini nemoralnih prodajalcev, ki poskušajo naivnim kupcem prodati zakup počitniških apartmajev ob Jadranu za nadaljnjih 99 let.

Pri filmu, ki prikaže posledice tranzicijskega kapitalizma in ga Dragojević opiše kot "alegorijo časa, v katerem živimo prebivalci držav nekdanje Jugoslavije in vzhodne Evrope", je sodelovalo 18 igralcev z vsega območja nekdanje skupne države na čelu s Srđanom Todorovićem, Tanjo Ribič in Brankom Đurićem - Đurom.

Številni med njimi so se udeležili tudi tiskovne konference v Kinu Komuna, ki je, kot si lahko ogledate v zgornjem videu, minila v precej sproščenem vzdušju.

Igralski orkester kot Jugoslavija v malem Zbrani so dali jasno vedeti, da je sproščeno vzdušje vladalo tudi na snemanju filma. To je bilo v črnogorskem letovišču v Ulcinju, kjer je bila ekipa dober mesec dni tudi nastanjena. Producentka filma Biljana Prvanović je poudarila, da upa, da se to vzdušje odraža v končnem izdelku.

Slovenski igralec Brane Šturbej, ki igra v filmu vodjo prodaje, je dejal, da vsak igralec sanja o takšnih pogojih in da mu je bilo v veliko čast sodelovati s soigralci in z Dragojevićem, ki ga je označil za največjega režiserja s tega območja.

Mlada srbska igralka Isidora Simijonović (slovenski gledalci smo jo spoznali v kontroverzni, z vodomcem nagrajeni drami Klip) je sicer priznala, da je imela pred snemanjem precejšnjo tremo, a se je ta pozneje razblinila.

Dodala je še, da se je od sodelavcev ("velikih umetnikov in velikih ljudi") veliko naučila in da je bilo zanimivo poslušati zgodbe iz časov, ki so za njeno generacijo precej romantični.

Za nekaj smeha je poskrbel Branko Đurić, ki se je razgovoril o svoji filmski pričeski. Na naši vprašanji o tem, zakaj ga v slovenskih filmih redko vidimo, in ali meni, da ga tuji režiserji bolj cenijo, je odgovoril diplomatsko: "Projekte izbiram glede na kakovost, nacionalnost režiserja je pri tem povsem nepomembna."

"Nacionalni stereotipi me ne zanimajo" Dragojević zavrača očitke, da si je želel z mednarodno igralsko zasedbo zagotoviti širšo distribucijo. Scenarij je namreč napisal po svojih izkušnjah, ki jih je pridobil, ko se je pred dvema letoma udeležil enega od takšnih promocijskih letovanj na Tenerifih. Tam so bili v resnici prisotni kupci in prodajalci z vseh držav nekdanje Jugoslavije, v scenariju je izpustil samo Ruse in Bolgare.

Novinarske projekcije in tiskovne konference se je udeležil tudi Boris Cavazza, ki je Dragojevića vprašal, zakaj morata biti ravno Slovenec in Slovenka (Šturbej in Ribičeva) glavna zlikovca, na kar mu je ta v šali odgovoril, da bi bilo morda drugače, če bi Slovenski filmski sklad prispeval kaj denarja.

Dragojević je nadaljeval v resnejšem tonu. Dejal je, da ga nacionalni stereotipi nikoli niso zanimali ter da likov ne deli na dobre in slabe. Pravi, da so mu vsi ljudje s tega območja zelo blizu. "Vsi se bojujemo za preživetje, vsi smo v istem 'zosu'."

Bratstvo in enotnost v revščini in bedi In kaj naslov filma Atomski z desne pravzaprav pomeni? Izraz izhaja iz časov Jugoslavije in označuje ukaz, s katerim so vojaki v JLA vadili odzive v primeru napada z atomsko bombo – če je atomska prišla z leve, so se morali vreči na desno, in obratno.

To, da je v njegovem filmu napad prišel z desne, ni naključje. Režiser, ki je od lani poslanec Socialistične stranske Srbije (SPS) v srbskem parlamentu, je ta ukaz uporabil kot metaforo za neoliberalni kapitalizem, ki je v času tranzicije eksplodiral v nekdanjih socialističnih državah in ki je prebivalce ujel nepripravljene.

Glede na to, da so se v devetdesetih narodi na Balkanu bojevali proti bratstvu in enotnosti, se mu zdi ironično, da zdaj živimo bratstvo in enotnost v revščini in bedi. Meni, da je peščica ljudi izkoristila razpad nekdanje skupne države in na hitro obogatela, nekdanje jugoslovanske republike pa so postale kolonije velikih multinacionalk.

Kljub temu da je zaprisežen levičar, Dragojević priznava, da današnja levica nima pravih odgovorov na liberalni kapitalizem. Upanje mu vlivajo dogodki v Grčiji, kjer se je med krizo vzpostavila avtentična levica, ki se bojuje za prave levičarske vrednote: solidarnost, pravičnost in poštenost. Vrednote, ki so dobile v kapitalizmu negativen prizvok.

S filmi presega delitve Dragojević se zaveda, da se v okoliščinah ustvarjajo pogoji za nove delitve, ob tem pa ponosno doda, da jih je s svojim filmi in tudi političnim delovanjem od nekdaj poskušal presegati.

Njegova vojna drama Lepe vasi lepo gorijo je bil prvi srbski film po vojni, ki je bil prikazan v Sloveniji, kontroverzne Rane pa prvi srbski film po vojni, ki je bil prikazan na Hrvaškem (kjer so ga naslovili Ozlijede) in v BiH.

Še večji uspeh je doživel s svojim zadnjim filmom, komedijo Parada, ki je postal drugi najbolj gledan film v hrvaških kinematografih vseh časov (ogledalo si ga je 172 tisoč gledalcev), film pa je bil velika uspešnica tudi v vseh drugih državah nekdanje Jugoslavije.

Dragojević sicer dvomi, da bo film Atomski z desne v drugih državah ponovil uspeh Parade, zato pa toliko več pričakuje od slovenskih gledalcev. "Za to, da bi bil film dobro sprejet, je potrebna določena raven samozavedanja, ki pa ni povsod enaka," pravi režiser.

Dragojević je kritičen tudi do medijev. Ti po njegovem mnenju dajejo prednost negativnim vrednotam, senzacionalizmu in instantnemu zvezdništvu, filmi pa v današnjem času vedno težje tekmujejo z resničnostnimi šovi.

V tem kontekstu je omenil medijsko odmevno vlogo Katarine Čas v filmu Volk z Wall Streeta. "Ne vem, ali bo čez kakšno leto postala predsednica Slovenije?" je dejal napol v šali, napol zares.

Načrti za prihodnost: največja evropska koprodukcija vseh časov! Dragojević je nekaj besed namenil tudi svojemu prihodnjem projektu – dolgo odlašani priredbi romana Ježevec (Porcupine) bookerjevega nagrajenca Juliana Barnesa, s katero naj bi sklenil trilogijo o devetdesetih, ki se je začela z Lepimi vasmi in nadaljevala z Ranami.

Pri filmu naj bi sodelovalo kar sedem evropskih držav, med njimi tudi Ukrajina, kjer naj bi film snemali. Filmski skladi petih držav so mu že odobrili sredstva, zanje pa se bo potegoval tudi na slovenskem in makedonskem filmskem skladu. Če bo pri tem uspešen, se nam obeta največja evropska koprodukcija vseh časov.

Še pred tem bo režiser obiskal prvi Blejski filmski festival (BFF), pri organizaciji katerega sta sodelovala tudi Branko Đurić in Tanja Ribič. Festival bo potekal med 17. in 21. junijem, tam pa bodo prikazani štirje Dragojevićevi filmi.

Če želite izvedeti, zakaj so skoraj vsi Dragojevićevi filmi tragikomedije in ali meni, da je Parada vplivala na mišljenje ljudi, pa si oglejte zgornji videointervju.