Dragan Bulič: Droga je tudi na slovenski sceni

Smrt pevke Amy Winehouse je pretresla javnost, a ne šokirala, saj so njeni ekscesi polnili britanske in svetovne tabloide. Javnost in mediji predvidevajo, da je za njeno smrt kriva droga. O njeni smrti in drogah v glasbeni industriji pogovarjali z glasbenim urednikom in dobitnikom viktorja za življenjsko delo na področju glasbe Draganom Buličem, ki je povedal, da ne čuti usmiljenja za Amyjino smrt. Povedal nam je še, da je droga prisotna tudi na slovenski sceni, znana pa naj bi bila tudi križarjenja ob jadranski obali, ki so polna belega praška.

Pri Amy se govori tudi o teoriji zarote, da je prišlo do tega zato, ker so menili, da ji ne bo uspelo posneti dobrega novega album, smrt pa bi povečala prodajo. Kaj menite?

Takšne zgodbe so ob vsaki smrti, tudi pri Hendrixu, Morrisonu in Brianu Jonesu ter Johnu Lennonu, kjer se govori, da je za njegovo smrt kriva CIA in FBI, ker je bil nastrojen proti ameriškemu režimu. Te zgodbe … ne vem, vem da ji je oče želel pomagati. Lani sem bral njegov intervju, kjer se je javno obrnil na kupce njenih albumov in oboževalce, naj nehajo kupovati njene plošče, ker je vedel, da bi se tisti hip, ko se bo ustavil dotok denarja, s katerim si kupuje drogo in alkohol, nekoliko ustavila. Tako da verjamem, da ji je želel pomagati, zgodbic je pa veliko, verjetno bo kmalu napisana tudi kakšna biografija, kjer se bo našla še kakšna druga različica.

Kaj pa njen zadnji šokantni nastop v Beogradu, kjer je padala po tleh in ni bila sposobna peti? Zakaj pride do tega, da so jo skoraj zvlekli na oder?

Dejstvo je, da je imela podpisano pogodbo in predstavljam si, da je tako kot večina zvezd dobila denar že vnaprej in ni bila odvisna od prodaje vstopnic. Pomembno je bilo izpolniti termin in se pojaviti na odru. Posnetek sem si ogledal in moram reči, da je bilo grozno in ne smešno. Lani, ko so me vabili na koncert – mislim, da je bil nekje v Avstriji –, sem rekel, da ne grem, ker je ne morem gledati, saj trpim. In tak primer je tudi skupina Majke in njihov pevec Bare, zanj imam vedno občutek, da bo padel z odra in koncerta ne bo končal, zato mi je muka to gledati. Posnetek koncerta lepo pokaže, kako zaradi alkohola in droge izpadeš norček.

Amy se je s smrtjo pridružila nesrečnemu klubu 27, v katerem so Hendrix, Cobain in Joplinova. Mislite, da gre za naključje?

Verjetno je igra naključij. Basist Sex Pistolsov Sid Vicious je bil še mlajši, tudi njega je droga pokopala. Eden prvih, ki je umrl v takšni starosti, je bil Brian Jones, še pred Hendrixom. Nikoli nisem razglabljal v tej smeri, saj je dejstvo, da jih ni, in večina od njih je mojih herojev. Z veseljem bi podpisal, evo, fantje delajte še naprej, tudi drogirajte se, samo da še živite. To je igra naključij, morda bi več o tem vedela kakšna vedeževalka ali nekdo, ki se ukvarja s številkami.

Smrt katerega glasbenika pa vas je morda najbolj prizadela?

Zagotovo smrt Jimija Hendrixa, ne samo zato, ker je bil moj najljubši, tudi zato, ker sem si ga imel eno leto pred smrtjo možnost v živo ogledat na Dunaju. Kolega Janez Benčina me je povabil. Ko govoriva o Hendrixu, je zanimiv njegov trio Experience – vsi trije so že na drugem svetu.

Veliko ste se pogovarjali z glasbeniki. Kakšne pritiske doživljajo na turnejah?

Dandanes je precej lažje, vsaj tisti hip, ko iz B-lige prestopiš v A-ligo, kjer je za vse poskrbljeno, njihovi menedžerji imajo določene zahteve o varnosti, nastanitvi ...

Imajo na turnejah tudi kakšne posebne motivatorje ali pomočnike, ki skrbijo za njihovo dobro počutje?

To sem doživel v pogovoru s pevcem skupine Whitesnake Davidom Coverdalom, ki je bil v Ljubljani in je sam rekel, toliko za danes, zdaj me čaka moja osebna trenerka in maserka, ki jo je imel s seboj in je skrbela za njegovo dobro počutje in zdravje. Res pa je, da ko jo je predstavil, smo jo moški slekli s pogledom, in si rečeš, da bi tako maserko imel vsak s seboj. Razlagali so mi tudi o Stingu: ko je prišel na vajo z orkestrom, je z njimi odpel prvo pesem, nato pa je bil ves čas na odru z njimi, a se je pod vodstvom trenerja razgibaval in delal jogijske položaje.

Poznate veliko glasbenikov. Zakaj se zatekajo k drogam in alkoholu?

Ravno zato, da iz sebe izvabijo še nekaj takega, kar v navadnem stanju ne bi uspeli. To so morda bolj vprašanja za kakšnega zdravnika ali sociologa. Če se vrneva k Amy … svet ji je jedel z roke, plošče so se prodajale, koncerti so bili dobro obiskani in kritike dobre. Potem se vprašaš, kaj hudiča te žene čez ta rob, da potrebuješ poživila. Na to nisem nikoli našel odgovora, verjetno zato, ker sam nisem tak.

Z glasbo se ukvarjate že vrsto let. Kako bi primerjali prisotnost drog in alkohola pred leti in zdaj?

Odkar pomnim, sta bila droga in alkohol prisotna. Nekdo ju potrebuje, da nekaj pove, saj brez tega ne more. Res pa je, da ko prebiraš intervjuje glasbenikov, ki so preživeli, sami povejo, da ne vejo, kaj so želeli v kakšni pesmi povedati, ker so bili tako zadeti.

Veliko skupin je tudi razpadlo zaradi drog. Bral sem intervju s skupino Aerosmith, kjer pravijo, da se prvih petnajst let sploh ne spomnijo, kje so nastopali, ker so bili ves čas pod vplivom drog ali alkohola.

Se pravi, da se ve, da je to tukaj in tako je …

Ja in nekdo s tem dobro služi. Večina jih ima preprodajalce, ki so jih oskrbovali, da so imeli vedno pravi odmerek. Tudi za nekatere iz našega nekdanjega prostora – pa jih ne bom imenoval, da ne bo kakšne zamere – vem, da ne gredo na oder, če ne dobijo svoje vrečkice za ponjuhati. Znano je tudi, da se z ladjami vozijo po hrvaški obali in belega praška je v izobilju.

Pa morda veste, koliko droge je na slovenski glasbeni sceni?

Je tudi prisotna, koliko in kaj, je težko reči. Zagotovo je prisotna, tako kot povsod.

Tudi v Sloveniji smo se srečali s primerom smrti zaradi droge. Najbolj znan je verjetno primer Primoža Habiča iz Nietov. Se lahko ponovi, kje smo?

Tisti hip, ko je droga aktualna, lahko to pričakujemo. Vem še za en primer izpred dveh let, ko je droga povzročila smrt. V tem trenutku se imena ne spomnim, bil pa je član Magnificove spremljevalne skupine. Nikoli ne reci nikoli.