Dolenjski muzej predstavlja Plastenja Janka Orača

Oračevo slikarstvo tako po motiviki kot po barvni pestrosti daje vtis neskončnega stiliziranega arboretuma, kjer sta tema in barva povsem izenačeni, je zapisal kustos razstave, umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič. Po njegovih besedah je Oračev obsežni opus v več kot treh desetletjih nastajanja prešel obdobje naglašenega realizma in preko mehke impresionistične barvitosti pristal na izrazito barvni izraznosti, ki z bruhajočo napetostjo kontrastov izraža ustvarjalno energijo kot stalno spremljevalko umetnikove duhovne podobe.

Orač je svoj slikarski Rubikon pred petnajstimi leti prestopil z nastankom slike Ritem modre krajine, ki je po Matijeviču jasnovidno napovedala slikarjevo izvirno oblikovno in zanj značilno barvno izraznost. S korenito spremembo v načinu likovnega izražanja se je podal na tvegano pot svobodnega likovnega ustvarjalca.

Izvirne zamisli, izjemna delovna vnema in likovna nadarjenost Orač se nikoli ni podrejal modnim likovnim zahtevam. Čeprav je v svet likovne umetnosti vstopil skozi stranska vrata, je zapisal Matijevič, se je kot samouk izoblikoval v kakovostnega in plodnega ustvarjalca, prežemajo ga izvirne zamisli, izjemna delovna vnema in nesporna likovna nadarjenost.

Njegova kasnejša formalna likovna izobrazba na Visoki šoli za slikanje in risanje v Ljubljani je bila po Matijevičevem mnenju dobrodošla nadgradnja, že pred tem postavljena na trdne temelje. Poglobila mu je znanje o umetnosti, razširila obzorje duha in dopolnila avtorjevo tehnično spretnost.

Ravnotežje med čustveno in razumsko platjo Umetnik po Matijevičevi sodbi teoretskemu reševanju likovne problematike ne posveča pretirane pozornosti, saj mu ne predstavlja ključnega člena pri nastajanju slike. Kot slikar ni ravnodušen do optičnih učinkov, ki ji poskuša do skrajnosti izraziti. Med barvo in črto sklene kompromis, ki se odraža kot posledica osebne izkušnje, s čimer vzpostavi ravnotežje med čustveno in razumsko platjo svojega slikarstva.

Kot povzema Matijevič, Oračevo slikarstvo izhaja iz njegovega lastnega spoznanja, da sta slikanje in slikarski proces povezana z načinom življenja, opredelitev za nesnovno, abstraktno slikarstvo pa zanj ni bila lahka in enostavna, vendar se je zanjo odločil, ko je odkril, da mu neustaljeni način likovnega izražanja omogoča neomejeno ustvarjalno neodvisnost.

Orač se je rodil v Celju (1958), šolal na grafični šoli v Ljubljani in pri prof. Dušanu Kirbišu diplomiral na Šoli za risanje in slikanje, visoki strokovni šoli v Ljubljani. Za njim je več kot 50 samostojnih razstav. Je pobudnik in vodja mednarodne slikarske kolonije Novomeški likovni dnevi ter likovne kolonije Zibika-Tinsko. Kot samostojni likovni ustvarjalec, član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, živi v Novem mestu, kjer bo njegova razstava na ogled do 11. januarja.